Po besedah britanskega premierja Keira Starmerja Združeno kraljestvo z zavezniki pripravlja izvedljiv načrt za ponovno odprtje Hormuške ožine, s čimer bi ublažili gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu. Poudaril je tudi, da ta ne bo vključeval zveze Nato ter da se Združeno kraljestvo ne bo vpletlo v širšo vojno glede Irana. Idejo o morebitni misiji zavezništva v ožini so danes med drugim zavrnili tudi v Berlinu, poroča STA.
Britanski premier: To nikakor ne bo misija Nata
"Sodelujemo z vsemi svojimi zavezniki, vključno z evropskimi partnerji, da bi oblikovali izvedljiv skupni načrt, ki bo čim prej ponovno vzpostavil prosto plovbo v regiji in ublažil gospodarske posledice," je dejal Starmer in poudaril, da to ne bo misija Nata.
"Naj bom jasen, to ne bo in nikoli ni bilo predvideno, da bi to bila misija Nata," je zatrdil britanski premier.
Izjava je sledila sobotnemu pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa nekaterim državam, med njimi Združenemu kraljestvu, Franciji in Kitajski, naj v Hormuško ožino, nad katero ima Iran ključen vpliv in ki je od izbruha vojne proti njem praktično zaprta, napotijo svoje vojaške ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje pomorske poti, ključne za svetovno trgovino z nafto. Britanski premier se je o zadevi pogovarjal s Trumpom, ki je v nedeljo zaveznice posvaril pred nesodelovanjem v operaciji, češ da bi bilo lahko to zelo slabo za prihodnost Nata.
Po poročanju Žurnala24 Trump namreč obljublja, da "ne bomo pozabili", če države ne bodo pomagale pri vzpostavljanju nadzora nad Hormuško ožino. Danes je poziv ponovil, pri čemer je dodal, da naj pomagajo z navdušenjem, saj jih ZDA ščitijo že 45 let. Pri tem je bil kritičen do držav, ki navdušenja za pomoč ne kažejo.
Nemci: "To ni naša vojna. Mi je nismo začeli."
Idejo o morebitni Natovi misiji v Hormuški ožini je danes zavrnil tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul, da vojna proti Iranu nima nič opraviti z zavezništvom, pa je danes zatrdil tudi tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius. Po njegovih besedah je namreč zavezništvo namenjeno obrambi svojega ozemlja, obenem pa tudi nima mandata za napotitev svojih sil v regijo.
"To ni naša vojna. Mi je nismo začeli," je dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius in zagotovil, da se Nemčija z vojsko v konflikt ne bo vključila.
Tudi španska obrambna ministrica Margarita Robles je zagotovila, da Madrid ne razmišlja o vojaškem sodelovanju, poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pa je spomnil, da je predsednik države sodelovanje poljskih oboroženih sil v tej operaciji že izključil. Od kakršnega koli vojaškega vpletanja sta se distancirali tudi Grčija in Švedska.
Južna Koreja glede tega tesno komunicira z ZDA
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je dejal, da moramo ostati odprti in preučiti, kako lahko prispevamo, litovski zunanji minister Kestutis Budrys je prepričan, da bi članice Nata morale preučiti prošnjo ZDA za pomoč, podobno stališče pa je zavzel estonski zunanji minister Markus Tsahkna, ki je še dodal, da bi morale države sprva razumeti cilje in načrte ZDA v konfliktu.
Nizozemski premier Rob Jetten je opozoril, da bi bilo v kratkem času zelo težko sprožiti uspešno misijo v Hormuški ožini.
Na poziv Trumpa so se odzvale še Južna Koreja, Japonska in Avstralija. Južnokorejski predsedniški urad je v nedeljo sporočil, da bo Južna Koreja tesno komunicirala z ZDA glede te zadeve in "po skrbnem pregledu sprejela odločitev", japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi pa je danes v parlamentu dejal, da glede na trenutne razmere v Iranu za zdaj ne razmišljajo o uvedbi operacije za zagotavljanje varnosti v ožini. Tudi avstralska ministrica za promet Catherine King je danes izključila možnost, da bi Avstralija v Hormuško ožino poslala vojaške ladje.
Kot še piše STA, so se zunanji ministri članic EU danes na zasedanju v Bruslju strinjali, da je treba okrepiti pomorsko misijo EU za zagotavljanje varne plovbe v Rdečem morju Aspides, medtem ko za razširitev operacije na Hormuško ožino "zaenkrat ni apetita", je povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas.
