Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da obstaja nevarnost, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah, so sporočili po današnjem zasedanju odbora WHO za nujne primere v Ženevi.
Kot je povedal generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, je WHO pri razglasitvi krize upoštevala priporočilo neodvisnih strokovnjakov za opičje koze.
"WHO bo v prihodnjih dneh in tednih usklajevala odziv na globalni ravni, pri čemer bo tesno sodelovala s prizadetimi državami in s prisotnostjo na terenu preprečevala prenos bolezni, zdravila okužene in reševala življenja," je dodal Ghebreyesus.
Razglasitev javnozdravstvene krize sicer nima konkretnih posledic. Njen namen je opozoriti pristojne oblasti po vsem svetu in jih pozvati k pripravi na morebitne izbruhe.
Po podatkih, ki jih je prejšnji teden objavil nadzorni zdravstveni organ Afriške unije, so od januarja 2022 v 16 afriških državah zabeležili skupno 38.465 primerov opičjih koz s 1456 smrtnimi primeri. Letos so v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležili 160-odstotno povečanje števila primerov.
Opičje koze so pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo.
Odtlej je bilo širjenje okužb med ljudmi omejeno predvsem na nekatere zahodno- in srednjeafriške države. Maja 2022 so se primeri okužb opičjih koz, ki povzroča vročino, bolečine v mišicah in izpuščaje na koži, začeli hitro širiti po vsem svetu, predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Maja 2022 so okužbe z mpox po vsem svetu močno narasle, večinoma so prizadele homoseksualne in biseksualne moške, in sicer zaradi podskupine clade 2b.
Izredne razmere so tedaj trajale med julijem 2022 in majem 2023. V epidemiji, ki je zajela približno 90.000 primerov, je življenje izgubilo 140 ljudi.
Leta 2022 so opičje koze v angleščini preimenovali v mpox, da bi se izognili stigmatizaciji, ki izhaja iz prvotnega imena.
