Na Kubo, ki jo že dlje časa duši ameriška blokada ter posledična gospodarska in energetska kriza, naj bi v torek kljub sankcijam priplul tanker z rusko nafto. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem v nedeljo dejal, da ga prihod pošiljke ne skrbi, saj da je »s Kubo konec«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Trump razume, da potrebujejo osnovne pogoje za življenje

Trump je v zadnjih tednih večkrat namignil tudi na možnost prevzema otoka. V soboto je tako poudaril, da je »Kuba naslednja na vrsti«, potem ko so ZDA letos že vojaško posredovale v Venezueli in proti Iranu.

Dan pozneje je novinarjem med poletom z Floride v Washington dejal: »Če želi katera koli država zdaj poslati nafto na Kubo, mi to ne predstavlja nobenega problema, naj bo to Rusija ali ne.« Ob tem je dodal: »S Kubo je konec, tam vlada slab režim, vodstvo je zelo slabo in pokvarjeno in to, da bodo dobili eno ladjo z nafto, ne bo ničesar spremenilo.«

Po njegovih besedah pa ljudje vseeno potrebujejo osnovne pogoje za življenje: »To raje dovolim, naj bo to Rusija ali kdorkoli drug, saj ljudje potrebujejo ogrevanje, hlajenje in ostalo.«

Država se sooča z izrazitim pomanjkanjem energije 

Kot je pred tem poročal časnik New York Times, naj bi ameriška obalna straža tankerju dovolila prihod na otok. Tanker Anatolij Kolodkin, ki je v lasti ruskega državnega podjetja Sovcomflot in pluje pod rusko zastavo, prevaža približno 98.000 ton surove nafte. Po podatkih spletne strani MarineTraffic pluje ob vzhodni obali Kube proti pristanišču Matanzas, kamor naj bi prispel v torek.

ZDA sicer omejujejo dobavo nafte Kubi, potem ko so v začetku januarja odstavile venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki je veljal za ključnega zaveznika Havane. Washington je 12. marca začasno omilil sankcije proti Moskvi in dovolil prodajo že naložene ruske nafte, da bi ublažil rast cen energentov po napadih ZDA in Izraela na Iran, a je kmalu zatem pojasnil, da ta izjema ne velja za Kubo in Severno Korejo.

Otok z okoli 11 milijoni prebivalcev po navedbah AFP ni prejel nove pošiljke nafte vse od 9. januarja, ko je zadnjo dobavo opravila Mehika, nato pa pod pritiskom Bele hiše prekinila izvoz goriva. Posledice so hude: država se sooča z izrazitim pomanjkanjem energije in pogostimi izpadi električne energije.