Kot poroča Index, se številne mlade ženske počutijo kot neplačane terapevtke, prevajalke čustev in amortizerke stresa za svoje partnerje, ki se niso naučili osnovne čustvene pismenosti. Težava pa je pogosto zakoreninjena v vzgoji. Medtem ko moški ranljivost pogosto pokažejo le v zavetju partnerskega odnosa, ženske to vlogo občutijo kot breme. Nenehno "branje vzdušja", izbiranje pravih besed, da ne bi užalile partnerja, in prevzemanje celotne mentalne logistike skupnega življenja vodi v izgorelost. Ko se njihova povsem legitimna pričakovanja označijo za "dramatiziranje", se mnoge preprosto odločijo za odhod.
Mlade generacije žensk ne sprejemajo več starega modela, kjer so morale biti nevidne organizatorke partnerjeve kariere in osebne sreče. Namesto kaotične dinamike, kjer igrajo vloge matere in psihologinje hkrati, raje izberejo mir in samski stan. Strokovnjaki pa ob tem opozarjajo, da rešitev ni v tem, da bi ženske "vztrajale dlje", temveč v tem, da moški razvijejo lastno podporno mrežo prijateljstev in čustveno samostojnost zunaj romantičnega razmerja.
