Globalno segrevanje je en največjih izzivov 21. stoletja. Zaradi človeških dejavnosti, kot so izpusti toplogrednih plinov, se temperature dvigujejo, kar povzroča ekstremne vremenske pojave in povečuje morsko gladino. Višje temperature sčasoma spremenijo vremenske vzorce in porušijo običajno naravno ravnovesje. To predstavlja številna tveganja za ljudi in vse druge oblike življenja na Zemlji.
Nekatere vrste ptic začele opuščati selitev
"Zaradi globalnega segrevanja in posledičnih milejših zim se po celi Evropi opaža, da so nekatere vrste ptic začele opuščati selitev, so skrajšale svoje selitvene poti in prezimujejo v višjih geografskih širinah ali pa se na selitev odpravijo kasneje in se tudi vrnejo prej," so za naš medij Maribor24 sporočili iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
[[image_1_article_65743]]
Posledice segrevanja lahko dobro opazimo pri nekaterih gnezdilkah, kot so bele štorklje, pa tudi pri vrstah, ki pri nas ne gnezdijo oziroma so redke gnezdilke, kot so žerjavi in njivske gosi. "Žerjavi danes prezimujejo višje kot v preteklosti, saj zaradi milejših zim v višjih geografskih širinah že najdejo dovolj hrane za preživetje. Spremenili so tudi selitvene poti. Selijo se zahodneje, zato prelete številčnih jat žerjavov na selitvi vse pogosteje opažamo tudi v Sloveniji," so pojasnili iz DOPPS.
[[image_2_article_65743]]
Tako je bila leta 2022 jesenska selitev žerjavov rekordna. Med selitvijo so na DOPPS namreč zabeležili 98.701 žerjavov v 771 jatah, kar je bila daleč največja jesenska selitev do sedaj. Tudi lanska spomladanska sezona je bila rekordna, saj so zabeležili kar več kot 114.000 žerjavov. Omenili so, da so "tudi njivske gosi spremenile svoje selitvene poti. Še nekaj let nazaj so bile pogoste zimske gostje v Sloveniji, zdaj pa najdejo ugodna mesta za prezimovanje severneje od nas. Danes jih veliko več prezimuje v SZ in Z Evropi."
[[image_3_article_65743]]
Tudi bele štorklje pozimi pri nas najdejo dovolj hrane za preživetje. Letos pa je v Sloveniji prezimovalo le 6 belih štorkelj, kar predstavlja manjše število v primerjavi z zimo 2022/2023. Takrat je bilo zabeleženo največje število prezimovanj belih štorkelj v Sloveniji, saj jih je ostalo na zimovanju kar 13. Bele štorklje se ne selijo zaradi hladnih temperatur, temveč zaradi sezonsko odvisnih virov hrane. V milih zimah lahko najdejo dovolj hrane, kot so mali sesalci, raki in ribe, podobno kot sive čaplje.
Majhne možnosti za preživetje mladičev
Med najbolj značilnimi selivkami na Štajerskem so mestna in kmečka lastovka ter hudournik. "Vse so izrazito žužkojede ptice, zato daljša obdobja hladnega vremena nanje najbolj vplivajo. V takšnih obdobjih se lahko hudournik za krajše obdobje ponovno odseli," objasnijo iz DOPPS.
[[image_4_article_65743]]
Zraven hrane je skrb velika predvsem za mladiče, saj nihanja vremena in temperature vplivajo na njihovo preživetje. Na primer pri beli štorklji: "Mladiči v prvih 14 dneh po izvalitvi še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato se lahko v primeru hladnega in deževnega vremena v mahu podhladijo in poginejo. Hkrati je hrane manj in/ali je težje dostopna, zato štorklje ocenijo, da ne bodo mogle vzrediti mladičev in jih vržejo iz gnezda."
[[image_5_article_65743]]
"Podobno je tudi pri vseh pticah pevkah, kjer daljša obdobja dežja in hladnega vremena privedejo do propada gnezd, saj starši v takem vremenu ne najdejo dovolj hrane za mladiče," dodajo iz DOPPS. Zato je globalno segrevanje več kot le okoljski problem; predstavlja kompleksen izziv, ki zahteva celovito razumevanje in hitro ukrepanje na globalni ravni, da bi omejili njegove najbolj uničujoče učinke in zagotovili trajnostni razvoj za prihodnje generacije tudi pri živaljskih vrstah.
