Na pandemsko utrujenost, ki se zaradi dlje časa trajajoče epidemije razvija postopoma, vpliva kulturno, socialno, strukturno in zakonodajno okolje. Ni značilna le za previdnostne ukrepe, kot so vztrajanje pri socialni razdalji, uporaba mask in higiena rok in kašlja, pojasnjujejo. “Vendar mora biti naš pogled tokrat drugačen: ne gre za našo odločitev o našem zdravju, ampak tudi o zdravju ljudi okoli nas,” so poudarili na svoji spletni strani.
Tudi naše odločitve po njihovih besedah vplivajo na dolžino trajanja družbenega zastoja. Posledično naše odločitve vplivajo na delo zdravstvenih delavcev in njihovo obremenjenost ter nenazadnje na število razpoložljivih postelj in z njimi povezanih intervencij, ki rešujejo življenja.
Zdravstveniki ne govorijo več o epidemiji, ampak o sindemiji
Zdravstveniki ne govorijo več o epidemiji, ampak o sindemiji, torej o sočasnem pojavu dveh ali več epidemij, ki vplivajo druga na drugo in slabšajo prognozo ter večajo breme bolezni. Poleg omejevanja covida-19 se je treba namreč osredotočati tudi na obravnave kroničnih nenalezljivih bolezni s posebno pozornostjo na ranljivih skupinah.
Če smo razdraženi, nestrpni, jezni ali utrujeni oziroma občutimo tesnobo ali depresijo, po predlogu inštituta sprejmimo, da so vsi ti odzivi v tako težkem času normalni in razumljivi.
Če smo razdraženi, nestrpni, jezni ali utrujeni oziroma občutimo tesnobo ali depresijo, po predlogu inštituta sprejmimo, da so vsi ti odzivi v tako težkem času normalni in razumljivi.
A poleg ukrepov vlade in stroke lahko tudi kot posamezniki vplivamo na to, da bomo epidemijo čim lažje preživeli. Tako kot se naučimo ustavljati avtomobil pred rdečo lučjo na semaforju, se lahko dosledno naučimo upoštevati tri preprosta navodila: upoštevanje socialne distance, higiene rok in kašlja ter uporabe mask v javnosti glede na priporočila.
Odgovornega vedenja naučimo tudi otroke in mladostnike
Poskrbimo za zalogo izdelkov za osebno higieno in zaščito, maske in razkužila pa imejmo vedno pri roki, svetujejo. Odgovornega vedenja naučimo tudi otroke in mladostnike, ki lahko do razumne mere sodelujejo pri nekateri odločitvah, denimo pri izbiri mask.
Sledimo informacijam, povezanim z epidemijo, ki pa naj bodo le iz strokovno preverjenih virov. Na epidemijo ne glejmo kot na nekaj abstraktnega, ampak poglejmo osebne zgodbe posameznikov, ki se pogosto ne končajo s srečnim koncem, navaja NIJZ.
Dihajmo in meditirajmo. Dihalne vaje so namreč najpreprostejši način za zmanjšanje stresa in tesnobe.
Dihajmo in meditirajmo. Dihalne vaje so namreč najpreprostejši način za zmanjšanje stresa in tesnobe. Bodimo telesno dejavni v okviru svojih možnosti in priporočil, poskrbimo za svojo kondicijo in dovolj spanja. Če pa smo tesnobni in depresivni, se lahko obrnemo na zdravstveno osebje ali na telefon za psihološko podporo ob epidemiji 080 51 00.
Bodimo ustvarjalni na področjih, ki nas veselijo. Svoj vsakdan načrtujmo in vključujmo čim več dnevnih rutin, ki so pomembne, saj nas pomirjajo in v tako zahtevnem času krepijo občutek stalnic in sider. Hkrati pa si zastavljajmo dolgoročne cilje in načrtujmo življenje po pandemiji, še svetujejo na inštitutu.
STA
