V letu 2022 si vsaj enotedenskih počitnic zunaj doma ni moglo privoščiti 39,7 milijona delavcev v EU oz. 15 odstotkov vseh, potem ko le bilo leto prej takšnih 37,6 milijona oz. 14 odstotkov vseh, je objavila Evropska konfederacija sindikatov (ETUC).

Največ delavcev, ki si niso mogli privoščiti počitnic je bilo v Italiji

Počitniška revščina se je glede na nominalno število najbolj povečala v Franciji, kjer si enotedenskih počitnic ni moglo privoščiti dodatnih več kot 970.000 delavcev oz. 2,48 odstotne točke, skupno jih je bilo skoraj 4,7 milijona oz. 11,9 odstotka vseh delavcev. Relativno se je najbolj povečala na Irskem, za 3,83 odstotne točke oz. dodatnih okoli 120.000 ljudi, na 14,8 odstotka oz. dobrih 120.000 delavcev. Med državami, kjer se je tovrstna revščina povečala, je največji delež imela Romunija (4,2 milijona oz. 35,8 odstotka vseh), sledile so Grčija (1,6 milijon oz. 24,8 odstotka vseh), Madžarska (1,5 milijona oz. 24,3 odstotka vseh) in Bolgarija (957.000 oz. 23 odstotkov vseh).

Na drugem koncu so bile Finska (153.000 oz. 4,7 odstotka vseh) in Švedska (286.000 oz. 4,7 odstotka vseh) ter Danska (201.000 oz. 5,7 odstotka vseh) in Avstrija (336.000 oz. 5,9 odstotka vseh). Največ delavcev, ki si niso mogli privoščiti počitnic, je bilo v Italiji, 6,1 milijona oz. 17 odstotkov, sta se pa njihovo število in delež zmanjšala s 7,1 milijona oz. 19,7 odstotka v letu 2021.

Počitniška revščina se je povečala tudi v Sloveniji

V Sloveniji se je tovrstna revščina v letu 2022 glede na leto 2021 povečala z dobrih 93.000 delavcev oz. 7,2 odstotka na 101.000 delavcev oz. 7,9 odstotka. ETUC pričakuje, da bi lahko podatki za leto 2023 ob rekordnem povečanju stroškov za počitnice v poletnem času in padanju realnih plač zaradi inflacije pokazali poslabšanje stanja v EU. Slovenija je krepko pod povprečjem EU verjetno tudi zaradi uzakonjenega regresa za letni dopust, so za časnik Delo v tem tednu opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Časnik je navajal tudi, da čeprav so najpogostejši razlogi, da ljudje ne gredo na dopust, finančni, pa je pogost razlog tudi pomanjkanje prostega časa. Delavci v Sloveniji, za katere velja kolektivna pogodba na nacionalni ravni, imajo od osem do deset dni več dopusta kot tisti brez kolektivne pogodbe, je za časnik ocenila predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

STA