Danes popoldne se bo v Sikstinski kapeli začel eden najznačilnejših in najbolj skrivnostnih dogodkov v Katoliški cerkvi – konklave. Gre za poseben postopek, v katerem se kardinalski zbor zbere, da bi izvolil novega papeža po izpraznitvi apostolskega sedeža. Čeprav tradicija narekuje, da se papeža izbere izmed kardinalov, zgodovina beleži tudi primere, ko na čelo katoliške cerkve ni stopil niti duhovnik.

Konklava se bo udeležilo 133 kardinalov elektorjev

Kardinali elektorji, tisti, ki na dan začetka konklava še niso dopolnili 80 let, se bodo danes prvič zbrali pod znamenitimi freskami renesančnega mojstra Michelangela. Prvo glasovanje bodo kardinali lahko opravili že danes, nato pa vsak dan štiri.

V kardinalskem zboru je trenutno 252 članov z vsega sveta, pravico voliti pa ima 135 med njimi. Kljub temu se bo konklava predvidoma udeležilo 133 kardinalov elektorjev, saj zaradi bolezni ne bosta prisotna dva kardinala, katerih imen niso razkrili.

Stroga pravila glasovanja

Pravila in postopke ob izpraznitvi papeškega sedeža in volitvah novega papeža natančno ureja apostolska konstitucija Universi dominici gregis, ki jo je leta 1996 izdal papež Janez Pavel II., dopolnjujeta pa jo še dva dokumenta papeža Benedikta XVI. iz let 2007 in 2013.

Samo ime "konklave" izvira iz latinskega izraza "cum clave" ali "pod ključem", kar simbolizira izoliranost kardinalov volivcev med trajanjem volitev. Ti so namreč ves čas glasovanja zaprti v Sikstinski kapeli in zavezani k strogi molčečnosti glede dogajanja znotraj njenih zidov. Vsakršno komuniciranje z zunanjim svetom je strogo prepovedano pod prisego.

Medtem ko se je v preteklosti konklave začenjal 15 do 20 dni po smrti ali odstopu papeža, je Benedikt XVI. to pravilo spremenil, kar omogoča začetek konklava prej, takoj ko se v Vatikanu zberejo vsi kardinali elektorji.

Vse oči uprte v dimnik 

Glasovanje poteka tajno, "per scrutinium". Kardinali na volilne lističe napišejo ime tistega kandidata, za katerega menijo, da je z navdihom Svetega Duha najprimernejši za vodenje Rimskokatoliške cerkve. Za izvolitev je potrebna dvotretjinska večina glasov vseh prisotnih kardinalov elektorjev.

Po vsakem krogu glasovanja se volilni lističi preštejejo in nato sežgejo. Če nihče ne prejme potrebne večine, se glasovanje ponovi, in sicer največ štirikrat na dan. Posebne kemikalije, dodane lističem pred sežigom, ustvarjajo značilen dim iz dimnika Sikstinske kapele: črn dim oznanja, da novi papež še ni bil izvoljen, bel dim pa pomeni, da je nov papež izvoljen, kar pospremi tudi zvonjenje.

Če kardinali v treh dneh ne dosežejo soglasja, se volitve za en dan prekinejo za molitev in medsebojne pogovore. Volitve se nato nadaljujejo in če papež še ni izvoljen, se po sedmih skrutinijih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še sedem skrutinijev.

Če tudi po tem obdobju papež ni izvoljen, kardinal kamerleng pozove volivce, naj se odločijo za enega od dveh načinov nadaljevanja: izbiro med vsemi kandidati ali med dvema z največ glasovi iz zadnjega glasovanja. Za to odločitev je potrebna absolutna večina, za izvolitev papeža pa še vedno dvotretjinska večina glasov.

Izbira imena in oznanitev ''Habemus Papam!''

Ko eden od kardinalov prejme potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če odgovori pritrdilno, ga vpraša še za izbrano ime. S tem se konklave zaključi.

Nato najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra množici oznani: "Habemus Papam!" -''Imamo papeža'' Izvoljeni papež se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov "urbi et orbi" – mestu in svetu.