Voditelji EU potrdili načrt za 'ponovno oborožitev Evrope': Skupno do 800 milijard naložb

Voditelji EU so na zasedanju v Bruslju podprli načrt Evropske komisije za krepitev obrambnih zmogljivosti držav članic. Ključni del načrta je vzpostavitev novega finančnega instrumenta v vrednosti 150 milijard evrov, namenjenega naložbam v obrambo. Medtem se zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana niso uspeli uskladiti glede nadaljnje podpore Ukrajini.

Sredstva za ključne obrambne zmogljivosti

Predsedniki vlad in držav članic EU, med njimi tudi slovenski premier Robert Golob, so izrazili podporo načrtu Evropske komisije za "ponovno oborožitev Evrope". Komisija namerava v okviru načrta vzpostaviti nov finančni instrument EU, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo.

Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen bodo sredstva namenjena ključnim obrambnim zmogljivostim, ki zahtevajo skupno evropsko ukrepanje. To vključuje sisteme protizračne in protiraketne obrambe, drone, rakete in topništvo. Voditelji so Svet EU, v katerem so zastopane države članice, pozvali, naj ta predlog obravnava prednostno. Predlog pravne podlage za instrument mora sicer komisija še predstaviti.

Do 800 milijard evrov naložb v obrambo

Obenem so pozdravili namero komisije, da Svetu EU predlaga sprožitev t. i. nacionalne odstopne klavzule v okviru evropskih javnofinančnih pravil. To bo članicam omogočilo zvišanje proračunskih izdatkov za obrambo za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ne da bi bil proti njim sprožen postopek presežnega primanjkljaja, je v torek ob predstavitvi načrta povedala von der Leyen.

Če bodo članice v štirih letih postopoma povečale izdatke za obrambo za 1,5 odstotka BDP, bi to lahko prineslo 650 milijard evrov dodatnih naložb, ocenjujejo v Bruslju. Odstopanje od fiskalnih pravil bo namreč možno samo za potrebe obrambe. Skupno bi tako lahko z načrtom po navedbah Bruslja mobilizirali skoraj 800 milijard evrov naložb v obrambo.

Voditelji so se v sprejetih sklepih zavzeli tudi za spremembo politike Evropske investicijske banke (EIB) glede financiranja obrambne industrije.

Se jim pa medtem zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Obrana ni uspelo dogovoriti o sklepih glede nadaljnje podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Orban ostaja odločen nasprotnik nadaljnje vojaške pomoči Kijevu.