Sušne države Perzijskega zaliva, vključno z Združenimi arabskimi emirati (ZAE), so močno odvisne od razsoljevanja, procesa pretvorbe morske vode v pitno vodo. Sicer ima ta regija zelena igrišča za golf, ogromne vodne parke in smučišča, a je to tudi razlog, zakaj se sooča z vse večjo ranljivostjo. Iranski dron bi naj namreč nedavno poškodoval razsoljevalno napravo, poroča Novi.ba.
"Nikoli si nisem mislila, da bom v nevarnosti"
"Navsezadnje smo v puščavi. Nafta in plin sta morda v središču gospodarstva, toda voda je temelj našega preživetja," je prebivalka ZAE povedala za CNN. "Če bi se postavila v kožo sovražnika, tako rekoč ... to bi ciljala, na naše najdragocenejše vire ... Nikoli si nisem mislila, da bom v nevarnosti, da ne bom imela pitne vode," je dejala.
Navidezna izmenjava udarcev poudarja potencialno nevarnost za stotine razsoljevalnih obratov v zalivu, ki oskrbujejo s pitno vodo približno 100 milijonov ljudi.
Uradniki v Bahrajnu so namreč v nedeljo sporočili, da je iranski dron poškodoval razsoljevalno napravo, čeprav oskrba z vodo ni bila prizadeta. Napad se je zgodil, potem ko je iranski zunanji minister Abbas Araghchi obtožil ZDA, da so napadle razsoljevalno napravo na iranskem otoku Qeshm, kar je po njegovih besedah prizadelo 30 vasi, dejanje pa je označil kot "nevarno potezo". ZDA so vpletenost zanikale.
Tamkajšnje države skoraj v celoti odvisne od razsoljevalnih sistemov
Medtem ko Iran še vedno večino vode dobiva iz rek in podtalnice, imajo države Perzijskega zaliva zelo malo naravnih virov sladke vode. Nekatere države, vključno s Kuvajtom, Omanom in Bahrajnom, se za pitno vodo skoraj v celoti zanašajo na razsoljevanje.
Razsoljevanje morsko vodo spreminja v pitno vodo z odstranjevanjem soli, mineralov in nečistoč, bodisi s segrevanjem bodisi s potiskanjem skozi membrane pod visokim tlakom. Gre za drag in energetsko intenziven postopek.
Napadi na vitalno civilno infrastrukturo so v nasprotju z mednarodnim pravom. Izvedba usklajenega napada na razsoljevalne naprave bi bila "provokativna eskalacija", je dejal David Michel, višji sodelavec za vodno varnost pri Centru za strateške in mednarodne študije (CSIS). Zaprtje razsoljevalnih naprav ne bi nujno pomenilo takojšnje katastrofe, saj imajo države načeloma strateške vodne rezerve in velika finančna sredstva za kritje izrednih razmer, bi pa lahko napadi na ogromne obrate, ki oskrbujejo velike dele mest, kot so Rijad, Abu Dabi in Dubaj, imeli velike posledice.
Iran sicer ni sprožil usklajenega napada na razsoljevalne naprave v Perzijskem zalivu, vendar se strokovnjaki bojijo, da bi lahko vzajemni napadi na infrastrukturo spodbudili takšno potezo, še posebej zato, ker Iran nima enake vojaške moči kot Združene države in Izrael in bi lahko napade na infrastrukturo razumel kot način, kako škodovati državam Perzijskega zaliva in spodbuditi regijo k lobiranju za konec vojne.
