Cesto so odkrili pod nanosi morskega mulja. To so skrbno zložene kamnite plošče, ki so bile del štiri metre široke povezave med umetno ustvarjenim otokom in obalo. Z radiokarbonsko analizo ohranjenega lesa, najdenega v zadnji tamkajšnji arheološki kampanji, so celotno naselbino datirali v čas okoli 4900 pr. n. št. Po tej povezavi so ljudje torej hodili že pred skoraj 7000 leti, so na univerzi zapisali v sporočilu za javnost.

Raziskavo, ki je bila na otoku Korčule, je vodil Mate Parica z zadarske univerze, sodelovali so Domagoj Perkić iz Muzejev Dubrovnika, Ivan Šuta in Vedran Katavić iz Mestnega muzeja Kaštela, Katarina Batur z zadarske univerze, Marta Kalebota iz Mestnega muzeja Korčula, Eduard Visković iz hvarskega raziskovalnega in razvojnega centra Kantharos, asistiral jim je Dalibor Ćosović iz Potapljaškega centra Lumbard Blue, so še sporočili z univerze.

Podobna najdba se bi že naj raziskala leta 2019 na otoku ljubezni, ki je bil naseljen že pred 7.000 leti.

Hrvaški otok ljubezni je bil naseljen že pred 7.000 leti

Na Galešnjaku, otoku pri Zadru, znanem tudi pod imenom Otok ljubezni, so našli 7.000 let stare sledi naselja. V morju pri Galešnjaku, v Pašmanskem kanalu nedaleč od Zadra, so našli ostanke kamnite konstrukcije, ki naj bi bila zgrajena med 6.100 in 5.400 let pred našim štetjem. Konstrukcijo so potapljači našli približno šest metrov pod morjem med otočkoma Galešnjak in Ričula. O starosti najdišča pričajo ostanki impresso keramike. “Konstrukcija, dolga približno 80 metrov, je bila zgrajena, ko je bila gladina morja za približno pet metrov nižja,” je pojasnil vodja raziskovalcev Mato Ilkić. To pomeni, da so tam ljudje živeli pred več kot 7.000 leti, so pokazale nedavne raziskave arheologov z zadrske univerze.

Zadevi sklepajoč po raziskavah bi naj bili povezani.

Vodja raziskav Igor Borzić je v morju zaliva opazil čudne strukture. Arheološka ekipa, ki se je potapljala na lokaciji Soline, je pregledala osrednji del zaliva Gradina in na veselje vseh ugotovila, ostanki naselja, skoraj enakega tistemu v Solinah. Na območju najdišča so odkrili tudi neolitske predmete, kot so rezila iz kremena, kamnite sekire in fragmenti mlinskih kamnov.