Čeprav se morda sliši nenavadno, igra z blatom za nordijske pedagoge predstavlja več kot samo umazano zabavo. To je priložnost, da otroci aktivno raziskujejo in razvijajo svoje čute. Dotik, vonj, zvok in vid so vključeni, ko otroci raziskujejo to naravno igralno okolje. Ne gre zgolj za fizično aktivnost, temveč za celovito senzorično izkušnjo, ki igra ključno vlogo v njihovem razvoju.
Gozdna šola in igra v blatu
Medtem so po skandinavskem vzoru šole v gozdu vedno popularnejše po celotni Evropi in ZDA. Širijo pa se tudi v Aziji. Prvič razvita na Danskem v 50. letih prejšnjega stoletja, gozdna vzgoja vključuje poučevanje otrok na prostem, običajno v gozdovih, s pomočjo igre in praktičnih vaj. Ta metoda je postala priljubljena po vsej Evropi, v ZDA in zdaj tudi v Aziji, kjer nekateri vidijo to kot način povezovanja otrok z naravo in spodbujanja bolj samostojnega načina učenja.
Na Danskem so gozdne šole deloma nastale kot nenamerna posledica vse večjega vstopanja žensk na trg dela in pomanjkanja otroških varstvenih ustanov. Tako so učitelji začeli poučevati triletnike in štiriletnike na prostem, v gozdovih. Pouk na prostem je hitro postal kulturna norma v državi, preden se je v devetdesetih letih razširil v Združeno kraljestvo in v dvatisočih letih na Vzhodno in Jugovzhodno Azijo.
Ko se je koncept razširil v Aziji, se je moral razvijati in prilagajati različnim okoljskim, kulturnim in izobraževalnim okoljem, kar je privedlo do široke palete gozdnih šol na tako raznolikih mestih, kot so Hongkong, Singapur, Japonska in Koreja.
Edina slaba stran je pranje oblačil
Zagovorniki te prakse izpostavljajo, da nordijske države vzdržujejo visoke higienske standarde in imajo učinkovite sisteme za čiščenje otrok po igri. V omari vsakega otroka bi naj bili štirje kompleti čistih oblačil. Tudi po obroku osebje otroke stušira in preobleče. To je verjetno eden od razlogov, zakaj je bila Finska večkrat zapored razglašena za eno najbolj srečnih držav na svetu.
V nordijskih državah je igra na prostem, ne glede na vreme, del kulture. Vztrajajo, da ni slabega vremena, le neprimerna oblačila. S tem poudarjajo svoje prepričanje o pomembnosti stika z naravo in celovitega razvoja otrok skozi igro in raziskovanje v naravi.
