Študija, ki sta jo izvedla Univerza v Pensilvaniji in Nasin laboratorij za reaktivni pogon, prinaša zanimivo razkritje: komunikacija z našimi sondami in roverji v globokem vesolju bi lahko postala zaznavna tudi za oddaljene civilizacije. Raziskava, objavljena v reviji Astrophysical Journal Letters, namreč kaže, da radijski signali, ki jih pošiljamo proti Marsu in drugim ciljem, ne izginejo po opravljenem delu, temveč potujejo naprej po galaksiji.

Analiza iz kar dveh desetletij podatkov

Ukazi, namenjeni roverjem in orbiterjem, zahtevajo izjemno močne radijske prenose. Medtem ko vesoljska plovila zajamejo le tisti del signala, ki jim je namenjen, precejšnja količina energije potuje mimo in v kozmosu pušča neizbrisno sled.

Znanstveniki so analizirali dvajset let meritev iz Nasinega Omrežja za globoko vesolje (DSN) - sistema velikanskih anten, ki podpira misije onkraj Zemljine orbite. Rezultati so pokazali, da bi morebitne nezemeljske civilizacije, ki se nahajajo v ravnini našega osončja in znotraj približno 23 svetlobnih let, imele največ možnosti za prestrezanje teh signalov.

»Na podlagi podatkov iz zadnjih 20 let smo ugotovili, da bi imela nezemeljska inteligenca, če bi se nahajala na pravem mestu za opazovanje poravnave Zemlje in Marsa, kar 77-odstotno možnost, da bi ujela enega od naših prenosov. To je neprimerno več, kot če bi bila postavljena povsem naključno,« je pojasnil Pinchen Fan, astronom z Univerze Penn State.

Kmalu bodo lahko raziskovali občutno več?

Enako načelo, ki razkriva, da bi lahko bili mi slišani, lahko pomaga tudi nam pri iskanju drugih. Če vemo, kam usmeriti pogled in kdaj pričakovati najmočnejše prenose, lahko povečamo možnosti, da sami zaznamo signale drugih civilizacij.

Fan dodaja, da je področje raziskovanja še vedno v povojih: »Ker smo številne eksoplanete začeli odkrivati šele v zadnjih desetletjih, še nimamo veliko znanja o sistemih z dvema ali več tranzitnimi planeti.«

Prihodnja odkritja naj bi pospešil izstreljeni Nacy Grace Roman Space Telescope, s katerim bo NASA raziskala nova območja neba. Znanstveniki pričakujejo, da bo teleskop razkril okoli 100.000 novih eksoplanetov. To pa pomeni občutno širitev območja, kjer bi lahko iskali sledi življenja ... Ali pa bili mi sami tisti, ki bi bili odkriti.