V ZDA bo danes, 5. novembra, volilni dan, vendar Američani že več tednov volijo predčasno. Največ pozornosti je deležna predsedniška tekma med demokratko Kamalo Harris in republikancem Donaldom Trumpom, ob tem pa bo več kot 160 milijonov volivcev izbiralo tudi člane predstavniškega doma kongresa in tretjino senatorjev.

Za Trumpa bi bil to drugi mandat v Beli hiši, dosedanja podpredsednica Harris pa bi ob zmagi postala prva ženska na položaju predsednika ZDA. Izid je, kot poroča STA, negotov, odvisen pa bo od glasovanja v peščici t. i. nihajočih držav, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske. To so Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Georgia, Arizona, Nevada in Severna Karolina, kjer se Trump in Harris v anketah izmenjujeta v rahlem vodstvu, vse odkar je demokratka julija od predsednika Joeja Bidna prevzela demokratsko predsedniško kandidaturo.

Američani predsednika ne volijo neposredno, temveč preko elektorjev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, odvisno od števila prebivalcev države. Za zmago na predsedniških volitvah mora kandidat osvojiti najmanj 270 od skupaj 538 elektorskih glasov. V preteklosti se je že zgodilo, da je kandidat dobil več glasov volivcev, je na volitvah zmagal njegov protikandidat, ki si je zagotovil dovolj elektorskih glasov. Glede na to, da sta kandidata v ključnih zveznih državah izenačena, je težko napovedati, kdaj bo znano, kdo se bo 20. januarja vselil v Belo hišo. Običajno je zmagovalec znan že v noči po volitvah, a ne vselej. Na zadnjih volitvah leta 2020, ko se je Trump pomeril z Bidnom, so zmagovalca razglasili šele štiri dni po volitvah.

Kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za Evropo in Slovenijo, ali smo Slovenci dovolj dobro izkoristili prvi Trumpov mandat in dejstvo, da je bila prva dama ZDA Slovenka, je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili dr. Dejanu Verčiču, profesorju na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in partnerju v družbi Herman & partnerji, ter dr. Davorinu Kračunu, predsedniku Fiskalnega sveta in nekdanjemu slovenskemu veleposlaniku v ZDA. 

[[image_1_article_71384]]

[[image_2_article_71384]]

Kaj bi za Slovenijo pomenila zmaga republikanca Donalda Trumpa in kaj demokratke Kamale Harris?

Dejan Verčič: Kamala Harris obljublja več istega, kar smo imeli v zadnjih štirih letih. To je znano in zato morda mnogim privlačno. Čeprav se skoraj vsi strinjamo, da svet drvi v napačno smer. Donald Trump napoveduje spremembe, pri čemer pa vzbuja nelagodje in pri mnogih tudi strah zaradi svoje muhavosti, pa tudi mizoginije in prostaštva. Izbira med njima kaže globalno krizo vodenja. Kdorkoli bo zmagal, če se hočemo premakniti naprej, se moramo zanesti nase. Tudi ZDA se bodo vse več ukvarjale same s seboj.

Davorin Kračun: Slovenija kot članica EU in NATO je z ZDA najbolj povezana preko teh dveh institucij. V splošnem velja, da so obema institucijama bolj naklonjeni demokrati kot republikanci.

Se strinjate s trditvijo, da bi v primeru Trumpove zmage lahko pričakovali boljše povezave na gospodarskem in političnem področju?

Dejan Verčič: Precenjujemo lastni pomen, če menimo, da se bo ameriška politika do Slovenije spremenila zaradi enega ali drugega predsednika oziroma predsednice. Ne bo se.

Davorin Kračun: Ni nujno. Trumpov poudarjeni protekcionizem utegne biti za EU, s tem pa tudi za Slovenijo, manj ugoden.

Se vam zdi, da smo pretekli predsedniški mandat Donalda Trumpa in dejstvo, da njegova soproga izhaja iz Slovenije, pri nas dovolj dobro izkoristili? Je to sploh možno izkoristiti?

Dejan Verčič: Edini, ki bi lahko kaj iz tega pridobil, bi bil naš napuh. Morda bi se še kak politik ali lokalni zvezdnik fotografiral z ameriškim predsednikom in njegovo ženo, morda bi dobili še kakšno objavo v nekem mediju, ampak koliko je vse to zares vredno? Da bi lahko iz česa potegnili korist zase, bi najprej morali vedeti, kaj želimo. Nisem prepričan, da vemo, kaj bi radi od ZDA.

Davorin Kračun: To je mogoče v določenih krogih nekoliko povečalo prepoznavnost Slovenije, podobno kot v določeni krogih Luka Dončič. Neposrednih učinkov ni zaznati in kakšnih posebnih obetov tudi ni pričakovati.

Bi dejali, da v današnjih razmerah še posebej velja, da je ZDA dobro imeti na svoji strani?

Dejan Verčič: Majhnim je vedno boljše imeti velike na svoji strani kot pa na nasprotni. Čim več, tem boljše. Vendar so nam ZDA vrednotno najbližje od vseh velikih, zato moramo biti do njih posebno pozorni.

Davorin Kračun: Vsekakor. Tako v varnostnem kot civilizacijskem pogledu pripadamo demokratično orientirani zahodni družbi, kjer so tako demokratični kot ekonomski standardi v trenutnem svetu najvišji. V tem pogledu so ZDA še vedno vodilna država (čeprav nič ni zagotovljenega).

Kakšni bodo odnosi ZDA z Evropo v primeru zmage Trumpa in kakšni, če zmaga Harrisova?

Dejan Verčič: Na splošno se pričakuje, da bi po zmagi Harrisove ostali na istem, da se torej ne bo spremenilo skoraj nič. Pri zmagi Trumpa pa verjetno prihajajo korenite spremembe, ki bodo Evropo prisilile, da se postavi na lastne noge, saj je sedaj varnostno in tudi sicer preveč odvisna od ZDA, ali pade - čeprav v resnici nihče ne ve, kaj bo.

Davorin Kračun: /

Na katerih področjih se za Slovenijo kažejo koristi dobrega sodelovanja z ZDA?

Dejan Verčič: /

Davorin Kračun: Razen splošnega pomena dobrih odnosov z za sedaj še vodilno državo v svetu so pomembna varnostna zagotovila v okviru NATA (če ne bo prišlo do radikalnih sprememb odnosa ZDA do Nata in Evrope nasploh). Evropska zgodovina je polna konfliktov, ki lahko v primeru popuščanja transatlantskih institucij ponovno izbruhnejo. ZDA so pomembne tudi kot ekonomski partner, vendar je to bolj stvar podjetij kot politike.

Kako komentirate dejstvo, da nedavno srečanje Roberta Goloba z Josephom Bidnom velja za prvi obisk slovenskega premiera v Beli hiši po 18 letih in šele, po Drnovšku in Janši, tretji uradni obisk?

Dejan Verčič: Slovenija je majhna in neproblematična država, zato si več pozornosti ne zasluži. To je za nas samo dobro. Verjamem, da se voditelji majhnih držav radi slikajo z ”najmočnejšim človekom na svetu”, kot si ameriški predsedniki domišljajo, da še vedno so, vendar to za njihove sodržavljane običajno ni vredno prav nič.

Davorin Kračun: Slovenija za ZDA v normalnih razmerah ni tako pomembna država, da bi njeni voditelji bili redni gostje Bele hiše. Za povabilo je potreben velik diplomatski napor (smo v konkurenci skoraj 200 držav), ki je v tem primeru bil uspešen šele tik pred iztekom mandata aktualnega predsednika. Daleč največji diplomatski uspeh Slovenije v odnosu do ZDA pa je bila organizacija srečanja Bush - Putin leta 2001 na Brdu.