Po navedbah sindikalne podružnice VW v Wolfsburgu je predvideno zaprtje vsaj treh tovarn v Nemčiji in odpuščanje več deset tisoč zaposlenih, drugi pa bodo prejeli 10-odstotno znižanje plač z zamrznitvijo plač v letih 2025 in 2026.

Šokantne objave, a ne popolno presenečenje

"Gre za načrt največje nemške industrijske skupine, da začne razprodajo v lastni državi," je dejala predsednica glavnega delavskega sveta Daniela Cavallo. Zaprtje tovarn v Nemčiji bi bilo prvo v 87 letih obstoja, torej od leta 1937, ko je bilo podjetje ustanovljeno za proizvodnjo. Nemška avtomobilska industrija sicer že leta šepa, stroški dela v Nemčiji so med najvišjimi na svetu, delavci pa hkrati delajo več sto ur manj kot delavci v ZDA in na Kitajskem. Prehod na električna vozila je drag proces, na katerega evropski proizvajalci niso dovolj pripravljeni.

Jasno je, da Volkswagnu ne gre najbolje, a ustvarjena panika je morda vseeno pretirana. Težave so, a ne gre za poseben kolaps industrijskega motorja Nemčije in EU.

Prestrukturiranje je nujno, ni pa znak katastrofalnega stanja v podjetju

V zadnjih desetih letih so se prihodki koncerna Volkswagen, ki poleg istoimenskih osebnih avtomobilov sestavljajo znamke Škoda, Seat, Cupra, Audi, Lamborghini, Bentley, Porsche in Ducati ter proizvajalcev tovornih vozil Scania, MAN, Rio in International sta dejansko vztrajno rasla.

Prihodki od prodaje so leta 2013 znašali 197 milijard evrov, do leta 2019 pa so narasli na 252,6 milijarde evrov. V pandemičnih letih 2020 in 2021 so jih zmanjšali, do leta 2023 pa so narasli na 322,3 milijarde evrov. Volkswagen je že vrsto let med prvimi tremi podjetji po številu prodanih avtomobilov na svetu. Pred pandemijo je bilo prodanih preko 10 milijonov vozil letno, od konca pandemije pa Volkswagnu še ni uspelo preseči 9,5 milijona prodanih vozil letno.

Sodeč po polletnem finančnem poročilu, jim tudi letos ne bo.

Čeprav večina zaposlenih dela v Nemčiji, je le vsako peto vozilo sestavljeno v tej državi

Tudi podatki o rezultatih poslovanja ne kažejo razlogov za apokaliptične napovedi. Razen leta 2015 je bilo vsako leto nekaj milijard evrov "plusa", realiziranih 22,6 milijarde evrov v letu 2013 pa je preseglo predpandemičnih 17 milijard evrov v letu 2019.

Kako velika je družba, torej skupina podjetij, pove podatek, da je bilo lani v skupini Volkswagen zaposlenih 684 tisoč zaposlenih. Rast števila zaposlenih je bila stabilna (razen pandemije), v letu 2023 je bilo zaposlenih 92 tisoč več kot v letu 2014. Letni strošek zaposlenih znaša 47 milijard evrov, kar niti ni tako drastično povečanje v primerjavi s 43 milijardami evrov stroškov zaposlenih v letu 2019, vsaj glede na rast cen in plač po pandemiji.

73 odstotkov zaposlenih je v Evropi, 19 odstotkov v Aziji (predvsem na Kitajskem in v Indiji), 7 odstotkov v Severni Ameriki in 5 odstotkov v Južni Ameriki (Brazilija in Argentina). Štiri proizvodne lokacije so v Južni Afriki.

Tečaj delnic že dlje časa pada

Panične izjave sindikata so podjetju zrušile tudi tečaj na borzi. Trenutno se na borzi v Frankfurtu trguje po ceni do 90 evrov za delnico, kar je nadaljevanje dolgoletnega padanja. Aprila in maja je bilo stanje boljše, cena je rasla, a je polletno poročilo razkrilo vse težave, s katerimi se spopada Volkswagen. Za primerjavo, sredi leta 2021 je cena delnice dosegla do 300 evrov, dividenda na delnico pa je zrasla s 4,8 evra pred pandemijo na devet evrov lani.

32 odstotkov delnic Volkswagna ima v lasti Porsche Automobil Holding SE, 12 odstotkov last zvezne dežele Spodnja Saška (Nemčija je zvezna dežela), 10 odstotkov državni investicijski sklad Katarja, ostalo pa zasebni in tuji institucionalni vlagatelji.

Letos so se izkristalizirale Volkswagnove težave

Polletno finančno poročilo za prvih šest mesecev leta 2024 je razkrilo, da Volkswagen začenja zaostajati za konkurenco. Čeprav je trg osebnih avtomobilov v svetu v primerjavi s prvimi šestimi meseci lani zrasel za 2,4 odstotka, je skupina Volkswagen dobavila 16.000 manj osebnih vozil in 8.000 manj drugih vozil (predvsem tovornjakov). Posledično se je Volkswagnov tržni delež zmanjšal z 10,9 na 10,6 odstotka.

Število dobavljenih električnih vozil se je zmanjšalo za 4 tisoč. Na splošno je število dobavljenih avtomobilov dejansko naraslo na vseh trgih, od Evrope do Južne Amerike, močan padec prodaje pa so zabeležili na Kitajskem (-7,3 odstotka) in v Indiji (-18,7 odstotka). Skupaj so v prvih šestih mesecih izdelali 4,6 milijona vozil, a je proizvodnja v Nemčiji močno padla, kar za 16,4 odstotka, na le 900 tisoč enot.

Bojijo se carin s strani Kitajske in Amerike

Volkswagen v svojem polletnem finančnem poročilu med drugim omenja vpliv carin na poslovanje v kontekstu makroekonomskih neravnovesij. Čeprav ni eksplicitno navedeno, je v ozadju verjetno nevarnost zaostritve spora med Kitajsko in EU glede subvencioniranja proizvodnje električnih vozil in možnosti Trumpove zmage na ameriških predsedniških volitvah. Trump v predvolilnih obljubah pogosto navaja uvedbo carin za zaščito ameriških proizvajalcev, neposredno pa je že obljubil uvedbo carin na uvoz vozil iz Mehike in EU, če zmaga na volitvah. Že v prvem mandatu je grozil z uvedbo carin na uvoz avtomobilov iz EU.

Razmere še niso tako katastrofalne, kot opisujejo sindikati, pogajanja bodo težka Volkswagen je vsekakor zaskrbljen za svojo prihodnost, a nič tako kataklizmičnega, kot ga opisujejo sindikati, se še ne dogaja. Nemško gospodarstvo stagnira, a je še vedno »lačno« zaposlenih, predvsem tehničnih veščin. Prestrukturiranje je za Volkswagen med drugim nujno, ker razmeroma visoki stroški dela (44 odstotkov delavcev v Nemčiji) težko konkurirajo poceni kitajski proizvodnji. Zaposleni pri Volkswagnu v Nemčiji imajo višje povprečne plače kot drugi delavci v državi. Sindikati avtomobilske industrije v Nemčiji so močni, zato bo imel Volkswagen težave pri uresničevanju svojih načrtov. Obstaja pa možnost, da so ti načrti zastavljeni tako ostro samo zato, da pustijo več prostora za pogajanja, piše Index.