Tehnološki velikani niso več nedotakljivi, saj so v ZDA v zadnjem času odmevale sodbe proti Meti. Po poročanju TV Slovenija, je v Novi Mehiki s tožbo uspela zvezna država, saj je porota Meti naložila 375 milijonov dolarjev kazni zaradi zavajanja glede varnosti mladih na njenih družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram. V Los Angelesu pa je dan pozneje sodišče v tožbi posameznice odločilo, da sta Meta in Google, ki ima v lasti YouTube, odgovorna za povzročitev odvisnosti in duševne stiske mlademu človeku.
Tožbe se vrstijo
Tožbe proti tehnološkim velikanom niso nič novega, vendar so zadnji uspehi najbrž povezani z dejstvom, da se odvetniki osredotočajo na zasnovo družbenih omrežij, ki povzroča in spodbuja odvisnost uporabnikov, ter ne več na vsebino na platformah. Odškodninske tožbe močno spominjajo na tožbe proti tobačni industriji iz prejšnjega stoletja, zadnje odločitve proti tehnološkim velikanom pa za nekatere pomenijo pomembno prelomnico.
Gre za obsodbo malomarnosti
Filip Dobranič, raziskovalec družbenih omrežij in soustanovitelj inštituta Danes je nov dan, je za TV Slovenija povedal, da so zadnje odločitve znak, da se na tehnološke velikane lahko izvrši pritisk. Čeprav Meta ne bo občutila velikega finančnega udarca, pa je sodba po mnenju Dobraniča opozorilo in izhodišče za nadaljnje pravne in regulatorne ukrepe. Odločitve sodišča ocenjuje kot obsodbo malomarnosti, saj so imeli možnosti, da bi preprečili »stranske« posledice, vendar se za to niso odločili.
Neskončno drsenje po vsebinah
Platforme sicer že vrsto let uporabljajo različne pristope za podaljševanje časa, ki ga uporabniki preživijo na njih, med njimi so neskončno drsenje po vsebinah, samodejno predvajanje videov ter algoritmično prilagajanje prikaza. Kot pravi Dobranič, v tožbi odvetniki ta dejstva uporabljajo kot najbolj očitne primere tega, kako ljudi pretvarjajo v odvisnike.
Ciljajo predvsem na mlajše uporabnike
V postopkih odvetniki posebej izpostavljajo ciljanje na mlajše uporabnike, ki so za oglaševalce zanimivi tako zaradi potrošniškega potenciala kot dolgoročnega vpliva na njihove navade. Dobranič pojasnjuje, da če uporabnika pridobiš pri 15 ali 16 letih, lahko vplivaš na njegove navade tudi pozneje, ob tem pa opozarja, da tveganja niso omejena le na mlade, temveč zadevajo tudi širšo populacijo.
Precedens v tožbah proti tehnološkim velikanom
V preteklosti je bilo zabeleženih že kar nekaj tožb proti tehnološkim velikanom, vendar je sodišče tokrat prvič razsodilo v korist uporabnikov, predvsem po zaslugi spremembe taktike odvetnikov. Vzporednic s tožbami proti tobačni industriji ni malo, saj so tudi tam dolgo časa zanikali, da lahko tobak povzroči odvisnost, pa čeprav se je s časom dokazovalo, da je škodljiv. Tobačna industrija je lahko s pomočjo oglaševanja dolgo časa zavajala javnost, dokler se ni končno postavila meja. Enako se zna sedaj zgoditi tudi s podjetji, ki si lastijo družbena omrežja.
Ali bodo tudi prihodnje tožbe tako uspešne?
Čeprav se na veliko govori o prelomnici, pa Dobranič o tem ni povsem prepričan, tudi zato, ker ima Meta še vedno možnost pritožb. Po njegovem mnenju pa lahko ima sodba precejšnje posledice, saj ameriška sodišča delujejo drugače kot pri nas. V najslabšem primeru so uspešne tožbe znak, da je možno pritisniti na tehnološke velikane, ki so do sedaj veljala za nedotakljiva.
