Kot poročanju tuji mediji, so v Veliki Britaniji odkrili prva dva primera Lasa virusa oziroma Lasa mrzlice, in sicer med popotniki, ki so bili pred tem v zahodni Afriki. Zaradi pojava virusa so službe v Angliji že sprožile alarm.

Lasa mrzlica je namreč pogosto smrtonosna okužba z arenavirusom, ki se pojavlja predvsem v Afriki. Lahko vpliva na več organskih sistemov. Da je oseba okužena, lahko zdravniki ugotovijo s pomočjo seroloških preiskav in PCR. Prav PRC postavi diagnozo v najkrajšem času.

Izbruhi mrzlice so se pojavili v Nigeriji, Liberiji in Sierra Leone.Virus sicer širi Mastomis natalensis, podgana, ki v Afriki pogosto živi v hišah. Večina primerov okužbe, ki je bila ugotovljena pri ljudeh je verjetno posledica kontaminacije hrane z urinom glodalcev, med ljudmi pa se lahko prenaša z urinom, blatom, slino, bruhanjem ali krvjo.

Inkubacijska doba lahko traja tudi do 16 dni

Po poročanju tujih medijev, lahko inkubacijska doba traja med 5 in 16 dni. Simptomi se pojavljajo postopno. Lahko se pojavi povišana telesna temperatura, šibkost, slabo počutje in prebavni simptomi, kot so na primer slabost, bruhanje, driska, disfagija, bolečine v želodcu. Pojavijo pa se tudi simptomi in znaki hepatitisa. V 3 treh do 4 dneh simptomi napredujejo z vnetim grlom, kašljem, bolečinami v prsih in bruhanjem. Vneto grlo se v prvem tednu lahko poslabša. Od 60 do 80 odstotkov bolnikov ima sistolični krvni tlak pod 90 mmHg, s pulznim tlakom pa pod 20 mmHg. Pri 10 do 30 odstotkih bolnikov pa se lahko pojavijo tudi otekanje obraza in vratu ter edem očesne veznice. Bolniki imajo včasih tinitus, epistaksa, krvavitve iz dlesni in krvavitev, izpuščaj, kašelj in omotico. Senzorično-živčna izguba sluha se pojavi pri 20 odstotkih bolnikov in je pogosto trajna.

Pri bolnikih, ki bodo okrevali, pride do oslabitve simptomov. Neozdravljivo bolni bolniki pogosto doživljajo šok, delirij, piskanje in plevralni izliv ter včasih generalizirane konvulzije. Včasih se pojavi perikarditis. Resnost bolezni se oceni glede na stopnjo zvišane telesne temperature in ravni transaminaz. Pozni učinki vključujejo alopecijo, iridociklitis in prehodno slepoto.

Virus je še posebej nevaren za nosečnice

Okrevanje ali smrt običajno nastopi med 7 in 31 dnevom, povprečno pa med 12 do 15 dnevom po pojavu simptomov. Smrt se pojavi v 16 do 45 odstotkih. Bolezen je v nosečnosti zelo izrazita. Pri nosečnicah ali ženskah, ki so rodile pred mesecem dni, je umrljivost od 50 do 92 odstotkih. Splav se pojavi pri večini nosečnic.