Voditelji 20 najmočnejših gospodarstev sveta so danes v Rimu začeli prvo zasedanje v živo od začetka pandemije covida-19, v okviru katerega upajo, da bodo dan pred začetkom podnebnega vrha v Glasgowu dosegli konsenz glede boja proti podnebnim spremembam. Na vrhu agende sta tudi boj s pandemijo in gospodarsko okrevanje po njej, poroča STA.

Na vrh v Rim so prispeli številni voditelji, med njimi ameriški predsednik Joe Biden. Po drugi strani nekaterih najvidnejših voditeljev držav G20 v Rim sploh ne bo, ampak se bodo vrha udeležili le preko video povezave. Med njimi sta ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping.

Kot je ob začetku pogovorov na vrhu v Rimu dejal gostitelj, italijanski premier Mario Draghi, se bodo pogovarjali o številnih temah. “Od pandemije do podnebnih sprememb, poštene enake obdavčitve; samostojno delovanje preprosto ni možnost,” je poudaril, preden so se umaknili za zaprta vrata v kongresnem centru Nuvola v južni rimski soseski EUR.

Takšne cilje so zastavili svetovni voditelji

Voditelji G20 naj bi sicer družno pritrdili cilju o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in takojšnjemu ukrepanju v tej smeri. Podprli naj bi tudi doseganje ničelnih neto toplogrednih izpustov. A odprto ostaja, ali bodo ob tem navedli ciljno leto 2050.

Glede boja proti pandemiji covida-19 so finančni in zdravstveni ministri držav G20 na srečanju v petek dosegli dogovor o cilju 40-odstotne precepljenosti svetovne populacije do konca leta in 70-odstotne precepljenosti do sredine leta 2022.

Voditelji G20 so potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka od dobičkov globalnih korporacij. “Dosegli smo zgodovinski dogovor za pravičen in učinkovit mednarodni sistem obdavčitve,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ob začetku zasedanja še izpostavil Draghi.

Davčnih oaz ne bo več?

Cilj reforme je predvsem v tem, da bi se preprečilo prelivanje dobičkov multinacionalk v davčne oaze. Velika mednarodna podjetja bodo tako morale najkasneje do leta 2023 ne glede na njihov sedež plačevati najmanj 15 odstotkov davka na dobiček. Poleg tega digitalni velikani, kot sta Amazon ali Google, ne bodo obdavčeni le v državah, kjer imajo sedež, ampak povsod, kjer delujejo.

Dogovor je poleti v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) podprlo 136 držav, ki predstavljalo približno 90 odstotkov svetovnega gospodarstva. Med njimi je tudi Slovenija, podpirajo pa ga tudi nekatere znane davčne oaze, kot so Kajmanski otoki. Glede na ocene OECD naj bi se po vsem svetu pobralo za najmanj 150 milijard dolarjev več davka, poroča STA.

Že pred začetkom vrha G20 so sicer so v italijanski prestolnici uvedli najstrožje varnostne ukrepe, tudi zaradi napovedanih protestov. Med drugim se od srede zvečer do ponedeljka popoldne na vseh vstopnih točkah v Italijo, tudi na meji s Slovenijo, znova izvaja nadzor.