Na železniški postaji v Kramatorsku naj bi se v času, ko so jo zadele rakete, nahajalo več kot tisoč ljudi, so za britanski BBC povedali očividci. Župan mesta Oleksander Hončarenko je kasneje za BBC dejal, da naj bi bilo na postaji v času napada 4000 ljudi.
Podatki o skupnem številu ranjenih v napadu se razlikujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zatrjuje, da je bilo ranjenih približno 300 ljudi. Po besedah Kirilenka je v samem napadu umrlo 38 ljudi, 12 drugih, ki so bili ranjeni na kraju dogodka, pa je kasneje umrlo v bolnišnici.
V bolnišnico odpeljali skupno 98 ljudi
Kot je še dejal, so po napadu v bolnišnico odpeljali skupno 98 ljudi, od tega 16 otrok, 46 žensk in 36 moških. Izrazil je pričakovanje, da bo v prihodnjih dneh zdravniško pomoč poiskalo še več ljudi.
Zelenski je po raketnem napadu Rusijo označil za “zlo brez meja”, ki načrtno uničuje civilno prebivalstvo. “Če to zlo ne bo kaznovano, se ne bo nikoli ustavilo,” je opozoril v izjavi na družbenih omrežjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako je ruski napad obsodila Evropska unija. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je obsodil grozljiv napad in za njega neposredno obtožil Rusijo. “Grozljivo je videti, da je Rusija napadla eno od glavnih postaj, ki jo civilisti uporabljajo za evakuacijo iz regije, v kateri ruske sile stopnjuje svoj napad,” je zapisal na Twitterju.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se prav danes mudi v Kijevu, je napad označila za “odvraten” in obžalovala izgubo življenj.
Na napad so se odzvale tudi številne druge države. Francoski predsednik Emmanuel Macron ga je označil za ogabnega in sporočil, da bo Francija podprla preiskavo, da bo zadoščeno pravici. “Danes zjutraj so na postaji v Kramatorsku ukrajinske družine doživele absolutno grozo. Na desetine smrtnih žrtev, na stotine ranjenih. Ogabno,” je zapisal v tvitu.
Britanski obrambni minister Ben Wallace je dejal, da je napad na civiliste in kritično infrastrukturo vojni zločin, zunanja ministrica Liz Truss pa je njegovi oceni pritrdila in dodala, da je nad napadom zgrožena. Obsodbe so prišle tudi iz Bele hiše.
Rusko obrambno ministrstvo je v odzivu na obtožbe sporočilo, da ruska vojska za 8. april v Kramatorsku ni načrtovala nobenih vojaških napadov in da za raketiranje ni odgovorna. Vse izjave s strani kijevskega režima o raketnem napadu so označili za popolnoma neresnične provokacije.
“Poudarjamo, da taktične rakete točka-U, katerih fragmente so našli v bližini železniške postaje in so jih objavili očividci, uporabljajo samo ukrajinske oborožene sile,” je navedlo rusko ministrstvo.
Rusija in Ukrajina kljub dogodkom v Buči pripravljeni na pogovore
Rusija in Ukrajina sta pripravljeni nadaljevati pogovore, čeprav so poročila o množičnih pobojih v ukrajinskem mestu Buča upočasnile proces, je danes dejal neimenovan turški uradnik. Dodal je, da nekatera vprašanja ostajajo odprta, med drugim status regij Donbas in Krim ter varnostna jamstva, datum naslednjega kroga pogajanj pa še ni določen.
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je sicer konec marca dejal, da bi se lahko ruski in ukrajinski zunanji minister sestala v dveh tednih, v četrtek pa je priznal, da so poročila o množičnih pobojih civilistov v kraju Buča zasenčila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino.
Ukrajina je prav tako v četrtek pozvala Rusijo, naj pokaže, da je pripravljena na dialog, tako da zmanjša sovražnost. Moskva pa je ukrajinske pogajalce obtožila, da so po pogajanjih konec marca v Istanbulu spremenili svoje zahteve glede pomembnih točk in da ne spoštujejo dogovorov.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je ukrajinska stran v sredo Moskvi predstavila svoj osnutek mirovnega sporazuma, ki po mnenju Rusije vsebuje zanje nesprejemljive elemente.
Po besedah Lavrova je namreč Kijev spremenil svoje stališče glede za Rusijo pomembnih točk v zvezi s polotokom Krim, ki si ga je Rusija enostransko priključila leta 2014, in prorusko regijo Donbas na vzhodu Ukrajine.
STA
