V New Yorku je danes začela veljati kontroverzna cestnina za dele mestnega središča z namenom zmanjšanja razvpitih prometnih zastojev v ameriški metropoli. Kdor se želi s svojim vozilom odpeljati na Manhattan južno od Centralnega parka, mora zdaj dnevno plačati devet dolarjev (8,70 evra). New York je prvo mesto v ZDA, ki je uvedlo takšno cestnino.
Guvernerka Kathy Hochul je ukrep utemeljila z besedami, da ima avtomobilski promet na teh območjih »preveč nenamernih posledic za Newyorčane«. Prvotno naj bi bila pristojbina 15 ameriških dolarjev na dan. Novembra je Hochuljeva po nasilnih protestih napovedala, da bo cena devet dolarjev. Zbrani denar naj bi se med drugim stekel v podzemno železnico v metropoli.
Protestniki vse upe polagajo v Trumpa
Okoliške skupnosti New Yorka so med drugim protestirale proti cestnini. Trdili so, da bi pristojbina škodovala njihovim podjetjem in zmanjšala zmožnost njihovih prebivalcev, da se vozijo na Manhattan. Projektu so nasprotovali tudi taksisti: čeprav jim taksi ni treba plačati samim, morajo njihove stranke pri potovanju na cestninska območja plačati pribitek.
Nasprotniki pristojbine zdaj upajo tudi na bodočega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Newyorčan je napovedal, da bo ukinil cestnine, če bo izvoljen v Belo hišo.
Cono prevozi 700.000 vozil dnevno
Po uradnih podatkih vsak dan v cestninsko cono na Manhattnu vstopi okoli 700.000 vozil. Nenehni prometni zastoji povzročajo, da imajo avtomobili povprečno hitrost le okoli enajst kilometrov na uro – ponekod po besedah mestne uprave »lezejo« še počasneje.
