Raziskovalci so v tisoče let stari ledeni jami v Romuniji odkrili bakterije, ki so odporne na sodobne antibiotike, čeprav se z njimi nikoli niso srečale. Odkritje odpira pomembna vprašanja o razvoju odpornosti bakterij, hkrati pa prinaša tudi presenetljive možnosti za razvoj novih zdravil.

Ostali izolirani najmanj 5000 let

Vzorce so znanstveniki odvzeli iz plasti ledu v jami Scărișoara, kjer so mikroorganizmi ostali izolirani najmanj 5000 let. Analiza je razkrila bakterijski sev Psychrobacter SC65A.3, ki je pokazal odpornost na več pogosto uporabljenih antibiotikov.

[[image_1_article_85798]]

Ugotovitve, objavljene v znanstveni reviji Frontiers in Microbiology, predstavljajo prvo genomsko analizo tega seva in hkrati eno prvih podrobnih raziskav starodavnih genov odpornosti v tako ekstremnem in doslej slabo raziskanem okolju.

Odpornost na antibiotike ni posledica sodobne medicine?

Profesorica mikrobiologije Carmen Chifiriuc z Univerze v Bukarešti poudarja, da odkritje spreminja razumevanje odpornosti bakterij. Po njenem mnenju odpornost na antibiotike ni izključno posledica sodobne medicine, temveč naravni pojav, ki obstaja že milijarde let.

Pojasnila je, da so bakterije že v naravnih ekosistemih razvijale obrambne mehanizme proti kemičnim snovem in drugim mikroorganizmom. Intenzivna uporaba antibiotikov v zadnjih desetletjih pa je te naravne sposobnosti le še okrepila, saj so bakterije pod močnim selekcijskim pritiskom izpopolnile mehanizme preživetja.

Raziskovalci so ugotovili, da ima starodavni sev gene, odporne na kar deset razredov antibiotikov, ki se danes uporabljajo za zdravljenje bolezni, kot so tuberkuloza, kolitis in okužbe sečil.

Odkritje prinaša velika tveganja

To odkritje prinaša tudi določena tveganja. Znanstvenike skrbi možnost, da bi se geni odpornosti lahko prenesli na druge, nevarnejše bakterije, kar bi dodatno otežilo boj proti že tako naraščajoči globalni protimikrobni odpornosti.

Po drugi strani pa lahko prav te bakterije ponudijo rešitev. Mikroorganizmi namreč pogosto proizvajajo lastne protimikrobne spojine, s katerimi se branijo pred konkurenco. Raziskovalna skupina je že testirala delovanje snovi, ki jih proizvaja sev Psychrobacter SC65A.3, na znanih odpornih bakterijah, rezultati pa so bili zelo obetavni.

Bo odkritje omogočilo učinkovitejše zdravljenje nevarnih okužb?

Znanstveniki zdaj načrtujejo podrobno biokemijsko analizo teh spojin v upanju, da bodo odkrili povsem novo vrsto antibiotika, na katerega škodljive bakterije še niso razvile odpornosti. Takšno odkritje bi lahko zdravnikom omogočilo učinkovitejše zdravljenje nevarnih okužb in pridobilo dragocen čas v boju proti protimikrobni odpornosti.

Kljub optimizmu raziskovalci opozarjajo, da boj z bakterijami ostaja dolgoročen izziv. Mikroorganizmi obstajajo že več kot 3,5 milijarde let in se izjemno hitro prilagajajo. Kot je poudarila Chifiriuc, bakterije svoje obrambne mehanizme med seboj »radodarno delijo«, kar jim omogoča, da ostajajo korak pred človekom.