Iz več evropskih držav poročajo o umirjanju razmer v pandemiji novega koronavirusa. Rast števila smrti in okužb se umirja v Italiji, Španiji in tudi Nemčiji. Oblasti svarijo, da kljub temu pandemije še ni konec, in da je treba spoštovati ukrepe oblasti. V Franciji se razmere še ne umirjajo, število okužb pa še naprej močno narašča tudi v ZDA.

V nekaterih državah v Evropi, kjer je doslej novi koronavirus zahteval 40.768 življenj, okužilo pa se je 574.525 ljudi, se širjenje novega koronavirusa umirja.

Krivulja epidemije se je po besedah tamkajšnjih strokovnjakov zravnala v Italiji

Predsednik italijanskega inštituta za zdravje (ISS) Silvio Brusaferro je potrdil, da število novih okužb ostaja stabilno. Trenutno je okuženih 85.388 ljudi, kar je 2339 več kot v četrtek. V prihodnjih dneh pa naj bi krivulja začela padati, je poudaril Brusaffero. Izpostavil je, da je treba še naprej dosledno upoštevati ukrepe za zajezitev virusa.

Stabilno sicer ostaja tudi število bolnikov na intenzivni negi s covidom-19. Od četrtka se je povečalo samo za 15 in jih je zdaj 4068. Novih smrtnih žrtev pa je bilo od četrtka nekaj več, 766. Vse skupaj je umrlo 14.681 ljudi. Doslej je ozdravelo 19.758 ljudi. Vse skupaj pa se je z novim koronavirusom okužilo 119.827 ljudi.

Italijanski premier Giuseppe Conte je medtem v odzivu na pismo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen evropske države pozval, naj pokažejo več poguma pri ukrepanju v zvezi s pandemijo covida-19.

Umirja se tudi v Španiji

Razmere se podobno kot v Italiji umirjajo tudi v drugi najhuje prizadeti državi Španiji. Tam se rast števila okužb in smrti upočasnjuje. V zadnjem dnevu je umrlo še 932 ljudi, tako da se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na 10.935. Doslej so v Španiji potrdili 117.710 okužb z novim koronavirusom.

Učinki strogih ukrepov pa se v umirjanju razmer kažejo tudi v Nemčiji. Na nemškem inštitutu Robert Koch za nadzor bolezni so ob tem izpostavili, da je še prezgodaj za razglasitev zmage in da je treba omejitve javnega življenja nadaljevati.

V podatkih, ki kažejo na umirjanje razmer, žarek upanja vidi tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je danes zapustila domačo karanteno. V Nemčiji so sicer doslej potrdili več kot 79.000 okužb z novim koronavirusom ter 1017 smrtnih žrtev covida-19.

Naraščanje števila novih okužb se je po razglasitvi izrednih razmer 16. marca upočasnilo tudi v Švici.

V Franciji se medtem razmere še ne umirjajo

Od tam poročajo o novem dnevnem rekordu števila smrtnih žrtev novega koronavirusa. V francoskih bolnišnicah je v zadnjem dnevu umrlo še 588 ljudi, vse skupaj pa 5091. Ob upoštevanju smrtnih žrtev v domovih za ostarele pa je koronavirus v Franciji zahteval 6507 smrti.

Trenutno se v bolnišnicah zaradi covida-19 zdravi 27.432 ljudi, kar je 1186 več kot v četrtek. 6662 jih je na intenzivni negi, v enem dnevu se je to število povečalo za 263. Vse skupaj se je doslej v Franciji z novim koronavirusom okužilo 64.338 ljudi. 14.008 bolnikov s covidom-19 je ozdravelo in zapustilo bolnišnico. Oblasti so danes znova poudarile pomen čim večje omejitve stikov med ljudmi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po telefonu govoril z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom, s katerim sta se zavzela za večjo vlogo Združenih narodov v boju proti novemu koronavirusu.

Tudi v ZDA se koronavirus še naprej nezadržno širi

Tam so potrdili 258.214 okužb in 6605 smrti. Trump je uveljavil zakon o vojni proizvodnji in pristojnemu ministrstvu naložil, da podjetju 3M pomaga povečati proizvodnjo zaščitnih mask N95.

Tudi iz Irana, ki je med najbolj prizadetimi državami, poročajo, da širjenje okužb še ne pojenja. V zadnjem dnevu je zaradi covida-19 umrlo še 134 ljudi, skupno 3294. Okužbo so potrdili pri še 2715 ljudeh, skupno 53.183.

Več držav je sicer danes zaradi sprejetih ukrepov kritizirala komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović. Članice Sveta Evrope je pozvala k ohranitvi svobode medijev in naj zagotovijo, da bodo ukrepi v boju proti dezinformacijam v času pandemije covida-19 potrebni, sorazmerni in podvrženi rednemu nadzoru.

Izrednega pomena je med drugim, da novinarji delajo v varnih pogojih, brez strahu, da jih bodo nadlegovali ali napadli. Tu omenja tudi primer Slovenije. Med primeri, ko so oblasti sprejele ukrepe, ki pomenijo tveganje za oviranje dela novinarjev in medijskih delavcev ter omejitev pravice javnosti do informacij, pa komisarka navaja Rusijo, Romunijo, BiH in Madžarsko.

Ta je bila kritik deležna že v minulih dneh. Nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth pa je danes zahteval finančne sankcije proti Madžarski.

Madžarski premier Viktor Orban je zavrnil kritike EU, da gre madžarska vlada pri izrednih ukrepih v pandemiji novega koronavirusa predaleč, češ da prihajajo iz “bruseljskega mehurčka”.

Danes je sicer potekala videokonferenca zunanjih ministrov EU, ki so preučili napredek pri repatriaciji državljanov EU, ki so zaradi izrednih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa obtičali v tujini. Domov se jih je vrnilo že okoli 350.000, ostalo pa jih je še okoli 250.000, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Približno desetina od teh 600.000 Evropejcev lahko po neuradnih informacijah računa na neposredno finančno pomoč pri repatriaciji, ki je zagotovljena pri vračanju v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito, ko Evropska komisija sofinancira do 75 odstotkov stroškov leta.

Ministri so govorili tudi o dezinformacijah

V EU ugotavljajo porast dezinformacij od izbruha virusa ter opozarjajo, da je prva žrtev dezinformacij zdravje ljudi in da ne gre za politično vprašanje ali geopolitično zadevo.

Medtem se nadaljujejo tudi svarila pred hudimi gospodarskimi posledicami pandemije. Gospodarska aktivnost v območju z evrom je marca padla rekordno nizko, ugotavlja britanska analitska družba IHS Markit. Vrednost kazalnika je s februarskih 51,6 točke marca zgrmela na 29,7 točke.

Svetovna banka pa je napovedala, da bo za pomoč državam pri soočanju s posledicami pandemije v prihodnjih 15 mesecih namenila 160 milijard dolarjev. Prvih 1,9 milijarde bo namenila projektom v 25 državah, nato bo sredstva namenila še 40 državam.

Velike motnje, ki jo virus prinaša družbam in ekonomijam, škodo globalni trgovini in potovanjem ter uničujoče posledice za denarnice običajnih ljudi, v resoluciji priznava tudi Generalna skupščina Združenih narodov. Pozvala je k mednarodnemu sodelovanju v boju proti pandemiji.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres ob tem poroča, da se je na njegov poziv k premirju v času pandemije koronavirusa pozitivno odzvalo več sprtih strani v 11 državah sveta. Vendar pa so besede eno, dejanja pa drugo, je opozoril. Dodal je, da so se v Jemnu, Libiji in Afganistanu spopadi okrepili.

Borrell je medtem opozoril na pomen pomoči Afriki v boju proti koronavirusu. Problem virusa v Evropi ne bo rešen, če ne bo rešen povsod, pri čemer soseda Afrika vzbuja posebno skrb, saj lahko tam pandemija hitro uide nadzoru, je poudaril.

Koalicija več kot 70 znanstvenih institucij in posameznikov pa je pozvala k oblikovanju mednarodne koalicije raziskovalcev, da bi pospešili klinične raziskave covida-19 v revnih državah in državah v razvoju ter tako preprečili zlom tamkajšnjih zdravstvenih sistemov.

Znanstveniki z univerze v ameriškem Pittsburghu so sporočili, da razvijajo cepivo proti covidu-19, ki po testiranju na miših kaže spodbudne rezultate.

STA / Blaž Mohorčič