V 88. letu starosti je v soboto na svojem domu na Manhattnu umrl Frank Stella. Ameriški slikar, ki je s svojimi zgodnjimi minimalističnimi deli zaznamoval povojno ameriško umetnost, je umrl zaradi limfoma, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Človek ne želi vsega hraniti do konca. Ne bom živel večno"

Leta 1936 v kraju Malden v Massachusettsu rojeni Stella se je v poznih 50. letih minulega stoletja preselil v New York. Konec 50. let je svet umetnosti razburil s serijo črnih slik. Z njimi je odigral pomembno vlogo pri utemeljitvi minimalizma, ki si je utiral pot ob tedaj prevladujočem abstraktnem ekspresionizmu.

V svoji dolgi karieri, v kateri je ostal zvest abstrakciji, to pa nenehno premišljeval in spreminjal, je ustvaril opus, ki velja za temelj minimalističnega in abstraktnega slikarstva zadnjih 60 let.

Črnim slikam so sledile slike v barvi srebra in bakra. V 60. letih so njegove slike postale barvitejše, uporabljal je tudi fluorescenčne akrilne barve. "Ko me ljudje vprašajo, zakaj sem prenehal slikati s črno, je to tako, kot da bi vprašali Kodak, zakaj so prenehali uporabljati zvitke filma," je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa Stella nekoč povedal za britanski The Guardian. "Greš naprej, svet gre naprej. Težko je, da se ne premakneš z njim. Imeti moraš dober razlog, da se upreš," je še povedal.

Pozneje je raziskoval barve in oblike ter občasno ustvarjal tudi slike nepravilnih oblik z geometrijskimi vzorci. V 70. in 80. letih minulega stoletja se je vse bolj posvečal tridimenzionalnim delom, v katera je vključeval aluminij in steklena vlakna, sčasoma pa je začel izdelovati prostostoječe skulpture, postavljene v javni prostor.

Stella je zbiral umetnine svojih kolegov, v svojem ateljeju pa je imel tudi veliko svojih del. "Številni radi fantazirajo o tem, vendar se je treba zavedati, da so to stvari, ki jih nisem mogel prodati," je nekoč povedal. V začetku leta 2019 je nekaj svojih del in del drugih umetnikov vendarle dal na dražbo. "Lepo je imeti nekaj denarja, ki ga lahko zapravim," je takrat povedal za New York Times in dodal: "Človek ne želi vsega hraniti do konca. Ne bom živel večno."

V Muzeju moderne umetnosti v New Yorku so pripravili retrospektivi njegovih del leta 1970 in nato še leta 1987, poroča STA.