Nemška policija je konec februarja po 30 letih iskanja v Berlinu prijela nekdanjo članico skrajno leve teroristične skupine Frakcija Rdeče armade (RAF) Danielo Klette. Primer 65-letne Klettejeve je po poročanju nemškega medija Deutshe Welle že lani jeseni raziskoval novinar Michael Colborn. Ta je bil več kot presenečen, ko so se že po petih do desetih minutah na njegovem zaslonu začeli pojavljati prvi rezultati. Celotno iskanje je zaključil v pol ure, piše Deutsche Welle.
Colborn je raziskovalec v globalni mreži Bellingcat s sedežem v Amsterdamu. Vodi projekt, ki se ukvarja z desničarskimi skrajneži v Evropi. Za avtorje podcasta "Legion", ki ga predvaja nemški javni servis RBB, je lani jeseni raziskoval primer Daniele Klette. »Policiji nisem dajal nobenih informacij. Nisem pa edini, ki jo je iskal,« je sicer za Tageszeitung zatrdil Colborn.
Za iskanje je Colborn uporabil umetno inteligenco, ki primerja obraz na fotografiji s fotografijami na internetu, predvsem na družbenih omrežjih. »Celoten postopek je trajal približno 30 minut. Torej od iskanja obraza Daniele Klette do hipoteze, da so fotografije starejše ženske, posnete v brazilskem kulturnem centru, najverjetneje fotografije Daniele Klette,« pravi Colborn.
Zanesljivost rezultatov je preveril s pomočjo drugega programa, ki je njegovo hipotezo potrdil. Svoje izsledke je nato delil z novinarji podkasta.
Kontroverzni program za 30 evrov
Eden od programov, ki jih je uporabljal Colborn, se imenuje "PimEyes. Na voljo je vsem, zanj pa pravi, da je plačal le 30 evrov. Program uporablja umetno inteligenco za iskanje povezav med različnimi fotografijami na internetu. Če je fotografija javno dostopna, jo lahko program "prebere" in analizira.
Ta start-up je bil ustanovljen leta 2017 na Poljskem, danes pa je v lasti podjetja iz Dubaja. Zaradi netransparentnih poslovnih praks in kontroverznega ravnanja z varstvom podatkov je bil "PimEyes" večkrat deležen kritik, proti podjetju pa so konec leta 2022 v Baden-Württembergu celo sprožili kazenski postopek.
Zakaj ni policija uporabila enakih programov?
Mnogi so nato postavili vprašanje, kako je Michaelu Colbornu, ki niti ne govori, uspelo najti teroristko v pol ure, nemški policiji pa to ni uspelo v 30 letih? Se pravi, zakaj policija ni uporabila takšnega programa pri iskanju Daniele Klette?
Odgovor na to vprašanje je preprost: ker policijo pri tem ovira zakon o varstvu osebnih podatkov. »Programe, ki jih uporabljajo novinarji in raziskovalci, lahko policija uporablja samo v omejenem obsegu ali pod posebnimi pogoji, « pojasnjuje Daniela Behren , ministrica za notranje zadeve Spodnje Saške. Dodala je še, da že dolgo časa zagovarja, da varnostnim agencijam zagotovijo sodobnejše metode nadzora in omogočijo uporabo umetne inteligence.
Z njo se po pisanju medijev strinja tudi predsednik Zveznega policijskega sindikata Jochen Kopelke . »Ni nam jasno, zakaj policija v dobi umetne inteligence, avtomatizacije in digitalizacije ne sme uporabljati tako uporabne programske opreme, « je dejal Kopelke in opozoril, da so policije v drugih, sosednjih državah EU na tem področju že naredile velik napredek.