Mednarodna agencija za energijo je predstavila vrsto ukrepov na strani povpraševanja, ki jih lahko vlade, podjetja in gospodinjstva sprejmejo za ublažitev gospodarskih vplivov motenj na naftnih trgih, ki izhajajo iz vojne na Bližnjem vzhodu.

Največja motnja oskrbe v zgodovini naftnega trga

Konflikt v Iranu je povzročil največjo motnjo v oskrbi v zgodovini svetovnega naftnega trga, saj se je promet skozi Hormuško ožina, ki običajno predstavlja približno 20 odstotkov svetovne porabe nafte, zmanjšal na minimum. Običajno skozi ožino dnevno prehaja okoli 20 milijonov sodov surove nafte in naftnih derivatov.

Izpad teh tokov je močno zaostril razmere na trgu, dvignil cene surove nafte nad 100 dolarjev na sod in povzročil še večje podražitve rafiniranih proizvodov, kot so dizel, letalsko gorivo in utekočinjeni naftni plin (LPG).

Države ukrepajo po svoje

Medtem države ukrepajo tako na strani ponudbe kot povpraševanja. 11. marca so se države članice Mednarodne agencije za energijo dogovorile o sprostitvi 400 milijonov sodov nafte iz strateških rezerv, kar je predstavljalo največje črpanje zalog v zgodovini agencije. Kljub temu, ukrepi na strani ponudbe sami ne morejo v celoti nadomestiti obsega motnje.

Ukrepi lahko vodijo do prihrankov energije

Novo poročilo IEA tako predstavlja deset ukrepov, ki jih lahko vlade, podjetja in gospodinjstva hitro uvedejo. Ti ukrepi se osredotočajo predvsem na cestni promet, ki predstavlja približno 45 odstotkov svetovnega povpraševanja po nafti, vključujejo pa tudi letalstvo, kuhanje in industrijo. Njihova široka uporaba bi povečala globalni učinek in pomagala ublažiti šok. Čeprav ukrepi na strani povpraševanja ne morejo v celoti nadomestiti izpada ponudbe, lahko ti pomembno prispevajo k znižanju stroškov za potrošnike, zmanjšanju pritiskov na trge in ohranjanju goriv za nujne potrebe, dokler se normalni tokovi ne vzpostavijo.

Deset ukrepov, katere bi lahko uvedle države

Takojšnji ukrepi za zmanjšanje povpraševanja, ki jih predlaga Mednarodna agencija za energijo, so:

  • Delo od doma, kjer je to mogoče, saj tak ukrep zmanjšuje porabo nafte za vožnjo na delo.
     
  • Znižanje omejitev hitrosti na avtocestah za vsaj 10 km/h, saj nižje hitrosti zmanjšujejo porabo goriva
     
  • Spodbujanje javnega prevoza, saj tudi prehod z osebnih avtomobilov na avtobuse in vlake zmanjša porabo nafte
     
  • Izmenična uporaba osebnih vozil v velikih mestih, saj sistemi rotacije registrskih številk zmanjšujejo zastoje.
     
  • Večja souporaba vozil in učinkovita vožnja, saj več potnikov na vozilo in varčna vožnja zmanjšujeta porabo.
     
  • Učinkovita vožnja v komercialnem prometu in dostavi – z boljšo vožnjo, vzdrževanje in optimizacija tovora zmanjšajo porabo dizla
     
  • Preusmeritev uporabe LPG iz prometa, utekočinjen naftni plin naj se uporabi za kuhanje in druge nujne potrebe.
     
  • Izogibanje letalskim potovanjem, kjer obstajajo alternative, kar bi drastično zmanjšalo povpraševanje po letalskem gorivu.
     
  • Prehod na druge sodobne načine kuhanja, kjer je to mogoče, kar bi zmanjšalo odvisnost od utekočinjenega naftnega plina
     
  • Prilagodljivost pri surovinah v petrokemiji in kratkoročni ukrepi učinkovitosti. Industrija lahko zmanjša porabo nafte in sprosti LPG za nujne potrebe.

Cestni in letalski promet lahko prineseta hitre prihranke

Po mnenju IEA, lahko kombinacija vedenjskih in političnih ukrepov v cestnem prometu prinese hitre prihranke. Mnogi od teh ukrepov so bili v preteklosti že uvedeni in jih v več državah ponovno obravnavajo. Delo od doma, kjer je to mogoče, zmanjšuje porabo goriva za vsakodnevne vožnje, medtem ko znižanje omejitev hitrosti na avtocestah za vsaj 10 kilometrov na uro zmanjšuje porabo goriva tako pri osebnih vozilih kot tudi v tovornem prometu. Zmanjšanje letalskih potovanj, kjer obstajajo alternative, lahko bistveno zmanjša povpraševanje po letalskem gorivu.

Pomembno vlogo ima tudi industrija. V državah, kjer je oskrba z LPG pod pritiskom, lahko obrati preidejo z LPG na alternativne surovine, kot je nafta. S tem se lahko sprostijo količine LPG za nujne potrebe, kar je mogoče dopolniti s kratkoročnimi ukrepi za večjo učinkovitost in vzdrževanje, ki lahko dodatno zmanjšajo porabo nafte.