Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) je bila danes kritična do obsežne uporabe prepovedanih protipehotnih min v Ukrajini. Pri tem je Kijevu očitala domnevno uporabo teh min pri osvobajanju mesta Izjum na vzhodu države, ki so ga skoraj šest mesecev zasedale ruske sile.

Našli naj bi dokaze o uporabi

“Ukrajina bi morala raziskati domnevno uporabo na tisoče protipehotnih min s strani svoje vojske v vzhodnem ukrajinskem mestu Izjum in njegovi okolici, ki so bile raztresene med rusko zasedbo območja,” je v današnji izjavi zapisal HRW. Izjum so od aprila do septembra lani zasedle ruske enote, dokler ga niso ukrajinske sile zavzele v protiofenzivi.

Po navedbah HRW gre za uporabo min z raketami ali topništvom. Majhne protipehotne mine PFM, ki se jih z raketo razstrese po območju, so zaradi svoje značilne oblike znane tudi kot mine metulj ali cvetni list.

Kot so sporočili pri organizaciji, so njihovi raziskovalci na terenu videli fizične dokaze o takšnih raketah in sledi min na območju Izjuma, prav tako pa so se pogovarjali s pričami, ki so same naletele na mine ali poznale nekoga, ki je bil zaradi teh min poškodovan, poroča francoska tiskovna agencija AFP. HRW navaja tudi poročila zdravstvenih delavcev, ki so zdravili skoraj 50 civilistov, vključno z najmanj petimi otroki, ki naj bi bili ranjeni zaradi protipehotnih min.

Tudi ruske sile jih naj bi uporabljale

Organizacija opozarja še, da so tudi ruske sile od začetka invazije na Ukrajino pred skoraj enim letom uporabljale protipehotne mine v mnogih delih države in zagrešila grozodejstva. “Vendar pa to ne opravičuje ukrajinske uporabe tega prepovedanega orožja,” je dejal direktor oddelka za orožje pri HRW Steve Goose.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je vseskozi zatrjevalo, da ukrajinska vojska spoštuje pogodbene obveznosti glede min, vendar ne želi komentirati vrste uporabljenega orožja, dokler se vojna ne konča.

Ukrajina je podpisnica pogodbe o prepovedi min iz leta 1997 in je do leta 2020 uničila velik del svojih zalog iz časov Sovjetske zveze. Rusija se pogodbi ni pridružila, a po mnenju HRW še vedno krši mednarodno pravo zaradi nediskriminatorne uporabe min, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajina bo prejela med 120 in 140 zahodnih bojnih tankov

Ukrajina bo od zahodnih zaveznic prejela med 120 in 140 bojnih tankov, je danes dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, pri čemer pa ni navedel časovnega okvira njihove dobave. To je sicer prvič, da je Kijev razkril skupno število tankov, ki so mu jih obljubile zahodne zaveznice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“V prvem valu prispevkov bodo ukrajinske oborožene sile prejele od 120 do 140 sodobnih tankov zahodnih modelov,” je dejal Kuleba in spomnil, da bodo pošiljke vključevale nemške tanke leopard 2, britanske challenger 2 in ameriške M1 abrams. Ob tem je pojasnil, da je v “tankovski koaliciji” trenutno dvanajst držav.

“Oborožene sile morajo dobiti vse vrste orožja, ki jih potrebujejo za obrambo in ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti naše države,” je poudaril in ponovno izpostavil potrebo po dobavi bojnih letal in raket dolgega dosega. “To ni orožje za eskalacijo. To je orožje za obrambo in odvračanje agresorja,” je dodal.

V zadnjih dneh se je več držav zavezalo, da bodo Ukrajini kar se da hitro zagotovile bojne tanke. Velika Britanija je sporočila, da bo svoje tanke Kijevu dobavila konec marca, Nemčija pa namerava prve leoparde poslati v začetku aprila. Nekatere države, kot recimo Francija, pa se glede dobave tankov še niso odločile. V luči tega je Kuleba ponovno izrazil željo po francoskih tankih leclerc.

Po poročanju medijev je medtem v Pariz odpotoval ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Francija je namreč ena redkih držav, ki zaenkrat ne izključuje dobave bojnih letal Ukrajini. Teh bi sicer ukrajinske sile potrebovale okoli 200, je pojasnil tiskovni predstavnik ukrajinskih letalskih sil Jurij Inat.

STA