Evroposlanci bodo v sredo dopoldne s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen razpravljali o tem, kako bi lahko EU prispevala k pravičnemu, trajnemu in celovitemu miru v Ukrajini, kjer Rusija že več kot tri leta izvaja vojaško agresijo.

O čem bodo razpravljali?

Pričakovati je, da bodo poudarili pomen dolgoročne zavezanosti Kijevu in potrebo po mednarodnem sodelovanju pri iskanju trajnega miru v Ukrajini. Ameriški predsednik Donald Trump sicer Evrope vsaj zaenkrat ni aktivno vključil v mirovne pogovore med Kijevom in Moskvo, ki doslej niso prinesli preboja. Se je pa medtem oblikovala t. i. koalicija voljnih, v kateri sodeluje nekaj deset večinoma evropskih držav. Te iščejo načine, kako bi lahko prispevale k ohranjanju miru v Ukrajini, ko bo do njega prišlo.

S trgovinsko politiko predsednika ZDA pa bo medtem povezana torkova dopoldanska razprava o odzivu EU na v minulih mesecih uvedene ameriške carine. ZDA so uvedle 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija ter 10-odstotne dodatne carine na uvoz večine preostalega blaga. Za okoli 60 držav in EU je Trump napovedal še višje dodatne carine, a jih je tik po uveljavitvi zamrznil za 90 dni. EU je v odziv na to odločitev za 90-dni preložila začetek izvajanja carinskih protiukrepov, ki jih je sprejela kot odgovor na carine na uvoz jekla in aluminija. V trimesečnem premoru bosta skušala Bruselj in Washington najti rešitev za trgovinski spor, v katerem so po navedbah komisije doslej dosegli določen napredek. Negotove geopolitične razmere, povezane tudi z rusko agresijo na Ukrajino in Trumpovo politiko do Evrope, bodo vplivale na pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU (MFF). Evropska komisija bo predlog MFF 2028-2034 predvidoma predstavila julija.

Evroposlanci bodo v torek razpravljali, v sredo pa glasovali o prioritetah parlamenta v pogajanjih

Te so opredeljene v poročilu, ki ga je pristojni parlamentarni odbor potrdil konec aprila. V njem je zapisal, da mora prihodnji MFF odražati trenutno geopolitično, gospodarsko in okoljsko realnost, obenem pa mora biti prožen. Evropski parlament ima na dnevnem redu plenarnega zasedanja še približevanje Srbije in Kosova uniji, pa tudi odnose z Združenim kraljestvom in Turčijo. Med ključnimi zakonodajnimi glasovanji pa so večja fleksibilnost za evropske proizvajalce vozil pri izpolnjevanju ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, zmanjšanje zaščite volka v EU ter pravila glede polnjenja skladišč s plinom.

V ponedeljek popoldne se bodo poslanci ob začetku zasedanja poklonili nedavno preminulemu papežu Frančišku. V sredo pa bo potekala posebna slovesnost ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, na kateri bodo poslance nagovorili vojni veterani. V četrtek dopoldne bodo poslanci razpravljali še o stanju svobode, demokracije in varnosti v Evropi osem desetletij po koncu vojne. Plenarno zasedanje bo sicer potekalo v tednu, ko se v Evropski uniji spominjamo začetka evropskega povezovanja. V petek bo minilo 75 let, odkar je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo s predlogom za vzpostavitev nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Njegove zamisli so sprožile proces evropske integracije in leto pozneje je bila oblikovana Evropska skupnost za premog in jeklo, iz katere sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in EU.

STA