Ameriški predsednik Donald Trump je ob koncu praznovanja svoje prisege na položaj v športni dvorani Capital One v Washingtonu podpisal prvi sveženj izvršnih ukazov, nakar so ga odpeljali v Belo hišo, kjer bo nadaljeval s podpisovanjem. Uvodoma je med drugim umaknil ZDA iz Pariškega podnebnega sporazuma. Med ukazi, ki jih je podpisal v neposrednem televizijskem prenosu, sta bili pomilostitev okrog 1500 obsojencev za napad na kongres in razglasitev izrednih razmer na južni meji z Mehiko.

Več izrednih ukrepov

Najprej je podpisal izvršni ukaz za odpravo 78 izvršnih ukazov predhodnika Joeja Bidna, med njimi njegovo črtanje Kube s seznama držav podpornic terorizma, poročajo ameriški mediji. Nato pa poleg umika ZDA iz podnebnega sporazuma še prepovedal izdajanje novih zveznih regulacij, dokler s svojo vlado ne bo prevzel popolnega nadzora nad njo, začasno prepovedal zaposlovanje v zvezni vladi razen v vojski in na področju nacionalne varnosti ter ukinil delo od doma za zvezne uslužbence.

V dvorani je še vsem zveznim agencijam ukazal naj se spopadejo s krizo rasti življenjskih stroškov, podpisal ukaz za povrnitev svobode govora in prepoved cenzure ter ukaz za končanje oboroževanja vlade proti političnim nasprotnikom, poroča televizija ABC.

Trump je okrog 20.000 privržencem v dvorani Bidnovo vlado opisal kot najslabšo v zgodovini in ob navdušenem aplavzu napovedal še številne druge izvršne ukaze, ki jih bo podpisal v Beli hiši preden se bosta s prvo damo Melanio Trump odpravila na najmanj tri uradne inavguracijske plese.

Vsi ukrepi napovedani, a ne nujno popularni

Med drugim namerava pomilostiti obsojene za napad na zvezni kongres 6. januarja 2021, čeprav to po anketi tiskovne agencije AP podpira le 20 odstotkov Američanov. Trump svoje privržence, ki so pred štirimi leti skušali nasilno preprečiti potrditev izida predsedniških volitev, opredeljuje kot talce in obljublja, da jih bo osvobodil.

Izvršne ukaze, ki jih je podpisal in jih še bo, je napovedal med predsedniško kampanjo, vsi pa niso popularni. Umik iz Pariškega podnebnega sporazuma po anketi AP podpira na primer le 20 odstotkov Američanov, od tega manj kot 50 odstotkov Trumpovih republikancev.

Carine na uvoz iz Kanade in Mehike in pretres v zvezi Nato?

Trump je med drugim podpisal še ukaz o umiku ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), o ukinitvi pravice do državljanstva z rojstvom v ZDA, razglasitvi mamilarskih kartelov za tuje teroristične organizacije in o zaščiti žensk pred radikalnimi ideologijami.

Med drugim je napovedal, da bo 1. februarja uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike, čeprav imajo ZDA z obema državama sklenjen sporazum o prosti trgovini, ki so ga posodobili na Trumpovo pobudo v njegovem prvem mandatu.

Povedal je tudi, da bodo morale države članice zveze Nato za obrambo nameniti pet odstotkov svojih proračunov. Glede vojne v Ukrajini pa je dejal, da je predsednik Volodimir Zelenski pripravljen na dogovor za končanje vojne, za ruskega predsednika Vladimirja Putina pa še ne ve. Menil je, da Putin z vojno uničuje Rusijo in bi bilo bolje zanj, da sprejme dogovor.

Časa za prerekanje z novinarji ni bilo, saj je Trump hitro podpisoval ukaze brez spuščanja v pretirane podrobnosti. Največ vprašanj je zadevalo južno mejo in priseljevanje, pri čemer je Trump dejal, da nima nič proti temu, če priseljevanje poteka po zakoniti poti. "Potrebujemo ljudi," je dejal.

Kaj pomeni razglasitev izrednih razmer?

Razglasitev izrednih razmer na meji z Mehiko pomeni, da lahko Trump na mejo pošlje vojsko in poveča porabo za njeno varovanje. To je storil že leta 2019 za financiranje gradnje mejnega zidu, vendar so ga doletele tožbe zveznih držav in organizacij.

Podobno se po pričakovanjih tožbe obetajo tudi sedaj, še posebej glede ukinitve pravice do državljanstva z rojstvom. Od leta 1868 namreč 14. amandma k ustavi zagotavlja pravico do državljanstva vsem rojenim na ozemlju ZDA. Trump je potrdil, da so tožbe možne, vendar zagotovil, da ima ukaz podlago.

Ustvariti želi posebno mesto za Muska

Trump je podpisal ukaz o ustanovitvi "ministrstva" za vladno učinkovitost (Doge), ki ga bo vodil milijarder Elon Musk. Proti temu so že bile vložene tožbe, saj predsednik ministrstva brez kongresa ne more ustanoviti. Šlo naj bi sicer za posvetovalni organ. Trump je ob tem povedal, da Musk, ki je prevzel pobude glede nekaterih politik nove vlade, ne bo dobil pisarne v Zahodnem krilu Bele hiše.

STA