Trump kljub temu poudarja, da premirja ne bo, dokler Iran ponovno ne odpre strateško ključne Hormuške ožine, ki ostaja zaprta za ameriške zaveznike, kar povzroča kaos na energetskih trgih. Razmere v regiji pa so se dodatno zaostrile z novimi vojaškimi uspehi Izraela in silovitimi povračilnimi ukrepi Irana. Izraelske obrambne sile (IDF) so namreč potrdile eliminacijo Hadža Jusufa Ismaila Hašema, vplivnega poveljnika južne fronte Hezbolaha. Na drugi strani je Iran na cilje v Izraelu in pri ameriških zaveznikih v Zalivu izstrelil na stotine balističnih raket in dronov; v enem od napadov blizu Tel Aviva je bilo ranjenih 14 ljudi, med njimi huje 11-letna deklica.

Napetosti pa se ne ustavljajo le ob mejah Irana, pretresajo tudi temelje zahodnega zavezništva

Trump je namreč šokiral evropske zaveznike z izjavo, da resno razmišlja o izstopu ZDA iz zveze Nato. Evropski voditelji, na čelu s Francijo in Nemčijo, se na grožnje odzivajo hladnokrvno, češ da jih Trumpova retorika ne preseneča, hkrati pa svarijo pred energetskim zlomi. Vodja IEA Fatih Birol je namreč opozoril, da bo april za evropsko oskrbo z dizlom in letalskim gorivom kritičen. V ozadju vojaških operacij, ki vključujejo tudi napade na naftne tankerje ob obali Katarja in skladišča goriva v Iraku, svetovna javnost zre v Washington.

Bela hiša je za nocoj napovedala pomemben predsednikov govor, ki bi lahko začrtal izhodno strategijo iz mesec dni trajajočega konflikta.