"Zelo dobro poznam ljudi in zelo jih spoštujem. Prevzeli so sto odstotkov našega posla s čipi. Mislim, da bi nam moral Tajvan plačevati za obrambo. Veste, nismo nič drugačni od zavarovalnice. Tajvan nam ne daje ničesar," je Trump po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal v odgovoru na vprašanje, ali bi branil Tajvan v primeru napada. K vojaškemu posredovanju v primeru kitajskega napada se je namreč v preteklosti zavezal aktualni predsednik Joe Biden.
Vprašanje Tajvana je eno glavnih razlogov za trenja med Kitajsko in ZDA
Washington sicer tako kot večina svetovnih držav sledi politiki ene Kitajske in formalno priznava Peking za predstavnika kitajskega ljudstva. Vprašanje Tajvana pa je eno glavnih razlogov za trenja med Kitajsko, ki Tajvan v okviru politike ene Kitajske dojema kot del svojega ozemlja, in ZDA, ki so že desetletja najpomembnejša podpornica Tajvana in njegova glavna dobaviteljica orožja
Tajvan in ZDA intenzivno sodelujeta tudi na tehnološkem področju. Tajpej je namreč eden največjih proizvajalcev polprevodnikov. Vodilno podjetje na tem področju je Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC), ki je glavni upravičenec ameriškega zakona o čipih. Ta zagotavlja več milijard dolarjev nepovratnih sredstev za spodbujanje proizvajalcev h gradnji tovarn v ZDA.
Podjetje iz Tajpeja v ZDA napovedalo gradnjo že tretje tovarne
Zahvaljujoč zakonu TSMC v ZDA gradi dve tovarni, aprila pa je napovedal še gradnjo tretje. Do tega je sicer kritičen Trump, ki je v intervjuju obžaloval zapravljanje denarja dolarjev za izdelavo čipov v ZDA. V odzivu na izjave Trumpa je tajvanski premier Cho Jung-tai ocenil, da imata Tajvan in ZDA dobre odnose. Poudaril je, da je Tajpej zavezan krepitvi lastne obrambe in je v zadnjih letih znatno povečal izdatke za obrambo.
"Pripravljeni smo prevzeti več odgovornosti. Branimo se in zagotavljamo svojo varnost. Jasno nam je tudi, da so odnosi med Tajvanom in ZDA v zadnjih letih zelo močni. Ohranjanje miru in stabilnosti Tajvanske ožine in indijsko-pacifiške regije je naša skupna odgovornost," je še dodal.
Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok obravnava kot del svojega ozemlja. Medtem ko kitajski predsednik Xi Jinping odkrito govori o združitvi otoka s celino, del tajvanskih političnih sil pa o neodvisnosti, ankete javnega mnenja na otoku kažejo, da si večina Tajvancev še naprej želi ohranjati status quo in s tem mir, poroča STA.
