Potem ko je Donald Trump napovedal možnost aneksije Grenlandije in zagrozil z gospodarskimi sankcijami, se je v Københavnu in večjih grenlandskih mestih zbrala nepregledna množica ljudi.
Protesti so presegli vsa pričakovanja
Na ulicah danskega glavnega mesta se je zbralo skoraj 16.000 protestnikov, kar je trikrat več od prvotnih napovedi. Z grenlandskimi zastavami v rokah in glasnimi vzkliki "Prste stran od Grenlandije" so se odpravili pred ameriško veleposlaništvo. Danska davčna ministrica Ane Halsboe-Jørgensen je bila jasna: "Grenlandija nikoli ne bo stala sama."
Podobni shodi so se odvili tudi v Nuuku in drugih mestih na otoku, kjer ljudje zahtevajo pravico do samoodločbe.
Ameriški predsednik vztraja, da je Grenlandija ključna za varnost ZDA
Bela hiša je ob tem sporočila, da namer ne mislijo spreminjati, Trump pa je šel še dlje, saj je državam, ki nasprotujejo "ameriškemu prevzemu", zagrozil z uvedbo novih carin. Njegov svetovalec Stephen Miller je Dansko celo označil za "premajhno", da bi lahko učinkovito nadzorovala in branila tako obsežno ozemlje.
Zanimivo je, da Trumpova politika nima enotne podpore niti doma. Ameriška kongresna delegacija, ki se mudi v Københavnu, je izrazila polno spoštovanje do Danske in Nata. Senator Chris Coons je celo izrazil upanje, da prebivalci Kraljevine Danske ne bodo izgubili vere v ameriško ljudstvo.
Slovenska podpora Grenlandiji
Medtem ko Washington stopnjuje pritisk pa evropske države odgovarjajo z vojaško podporo Danski. V glavnem mestu Nuuk je že opaziti okrepljeno prisotnost Natovih vojakov. Slovenija se je pridružila skupini držav (Francija, Nemčija, Švedska), ki so na otok napotile svoje vojaško osebje. Dva slovenska častnika bosta sodelovala pri vaji "Arktična odpornost", ki je neposreden odgovor na napetosti v regiji.
