Ameriški predsednik Donald Trump, ki si prizadeva za prevzem danskega avtonomnega ozemlja, je medtem prepričan, da si tamkajšnji prebivalci želijo biti del ZDA.
Nahajališča surovin in pomembne prometne poti
"To bi bil močan signal, ki bi lahko prispeval k stabilnosti v regiji," je Brieger dejal glede namestitve vojakov članic unije v pogovoru za nemški časnik Welt am Sonntag in poudaril pomen Grenlandije. "Tam so obsežna nahajališča surovin, čez njo pa potekajo tudi pomembne prometne poti za mednarodno trgovino. Zaradi vse večjega taljenja ledu [...] to ustvarja tudi določen potencial za napetosti z Rusijo in morda Kitajsko," je dodal.
Grenlandija se je znašla v središču pozornosti mednarodne javnosti, potem ko je Trump nedavno zagrozil z možnostjo njenega vojaškega zavzetja, saj da jo ZDA potrebujejo za gospodarsko in mednarodno varnost.
V soboto je Trump izjavil, da si prebivalci Grenlandije želijo biti del ZDA
"Mislim, da jo bomo imeli. In mislim, da si ljudje želijo biti z nami," je povedal v pogovoru z novinarji na predsedniškem letalu ter opozoril na interese Rusije in Kitajske v regiji. Hkrati je dejal, da ne ve, kakšne pravice ima Danska do avtonomnega ozemlja, a dodal, da bi bilo nasprotovanje Danske "zelo neprijazno dejanje", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Trump je pred dnevi opravil tudi telefonski pogovor z dansko premierko Mette Frederiksen, v katerem je vztrajal pri prevzetju Grenlandije. Bela hiša klica ni komentirala, Frederiksen pa je dejala, da Grenlandija ni naprodaj. Po navedbah neimenovanih evropskih uradnikov, ki so bili seznanjeni s klicem, je to razjezilo Trumpa, ki naj bi bil nato v pogovoru agresiven, navaja britanski časnik Financial Times. Frederiksen je sicer že večkrat poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da morajo o prihodnosti odločiti njeni prebivalci. Slednje je dejal tudi grenlandski premier Mute Egede.
STA
