Dvanajst ameriških zveznih držav, pod vodstvom New Yorka, je v sredo na zveznem sodišču za mednarodno trgovino vložilo tožbo proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. V tožbi navajajo, da Trump ni imel ustreznih pooblastil za uvedbo določenih carin in da bi za takšne ukrepe moral pridobiti soglasje kongresa.

Prepričani, da je porušil ustavni red in vnesel kaos v ameriško gospodarstvo

Trump je uvedbo carin utemeljil s sklicevanjem na izredne razmere, ki naj bi jih povzročali veliki trgovinski primanjkljaji ZDA. Ob tem je trdil, da ukrepi prispevajo tudi k boju proti tihotapljenju mamil, zlasti iz Kanade, Mehike in Kitajske. Čeprav zakon iz 70. let predsedniku omogoča določena pooblastila v primeru izrednih razmer, tožniki poudarjajo, da v tem primeru ni zakonske osnove za takšne enostranske odločitve. Podobno trditev je že prejšnji teden izpostavila tudi Kalifornija v ločeni tožbi.

"Predsednik je s tem, ko si je prisvojil pooblastila za uvedbo ogromnih in nenehno spreminjajočih se carin na katero koli blago, ki vstopa v ZDA, iz katerega koli razloga, ki se mu zdi primeren za razglasitev izrednih razmer, porušil ustavni red in vnesel kaos v ameriško gospodarstvo," je navedeno v tožbi, ki jo povzema New York Times.

V tožbi je navedeno, da zakon Trumpu dejansko ne daje pooblastil, ki naj bi iz njega izhajala. Kot je razvidno iz kongresnih raziskav, zakona za uvedbo carin ni uporabil še noben predsednik. S carinami torej niso nezadovoljne le druge države, ampak tudi zvezne države ZDA.

Bela hiša spet o lovu na čarovnice

Bela hiša se je na tožbo odzvala z očitkom, da pravosodna ministrica New Yorka Letitia James zlorablja položaj za politične namene in nadaljuje tako imenovani "lov na čarovnice".

Trump je 2. aprila razglasil dan uvedbe vzajemnih carin proti svetu kot simbol "osvoboditve" ZDA. Ukrep je sprožil padec borz, znižanje vrednosti ameriškega dolarja ter povzročil zaskrbljenost zaradi možne recesije in naraščajoče inflacije.

Kmalu po burnem odzivu trgov je predsednik napovedal 90-dnevni premor pri izvajanju carin in za večino držav znižal stopnjo na 10 odstotkov. Kanado in Mehiko je iz ukrepa izvzel, saj je zanju že prej uvedel 25-odstotne carine. Kitajski je medtem carine povišal na 145 odstotkov, kar je sprožilo povračilne ukrepe – Kitajska je zvišala svoje carine na ameriško blago na 125 odstotkov.