“Obtožnica je popolnoma neutemeljena in izrekam se za nedolžnega v vseh točkah obtožnice,” je povedal Thaci, ki je v četrtek odstopil s položaja predsednika.

Thaci, oblečen v sivo obleko in rdečo kravato, je pred tem ob začetku zaslišanja potrdil svoje ime in datum rojstva, nato pa s pomočjo slušalk prisluhnil branju obtožnice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Thaci in še trije so obtoženi vojnih zločinov zaradi nezakonitih ali samovoljnih aretacij in priporov, krutega ravnanja, mučenja in umorov ter zločinov proti človečnosti zaradi mučenj, umorov, prisilnega izginotja oseb in pregona od najmanj marca 1998 do septembra 1999, piše na spletni strani sodišča. Med obtoženimi so še vodja Demokratske stranke Kosova, bivši predsednik parlamenta Kadri Veseli, vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke Samoopredelitev (Vetevendosje) Rexhep Selimi in nekdanji tiskovni predstavnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK) in bivši predsednik parlamenta Jakup Krasniqi.

Kdo vse je bil med žrtvami?

Krasniqi je danes že moral pred sodnika. Po predstavitvi obtožnice se je izrekel za nedolžnega. “Ni pravično, da sem tu, dogaja se mi krivica,” je povedal 69-letnik.

Glede na ugotovitve tožilstva so zločine izvajali pripadniki OVK na več lokacijah na Kosovu ter na severu Albanije proti več sto civilistom in osebam, ki niso sodelovale v sovražnostih.

Žrtve so bili domnevni nasprotniki OVK in kasneje kosovskih oblasti, med drugim Srbi, Romi, pripadniki drugih manjšin, katoliki ter civilisti, ki naj bi sodelovali s srbskimi oblastmi ali imeli stike s Srbi.

Posebno sodišče so ustanovili leta 2015 za vojne zločine OVK med in po kosovskem konfliktu. Obravnava zločine, ki jih ni preiskovalo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je delo končalo decembra 2017.

Thaci in Veseli, ki je v preteklosti med drugim vodil kosovsko obveščevalno službo in bil predsednik parlamenta, sta bila vojaška poveljnika Osvobodilne vojske Kosova. Ta se je v času konflikta v letih 1998-1999 borila za samostojnost Kosova in proti tedanjemu režimu srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Konflikt je zahteval okoli 13.000 življenj in se je končal šele po Natovem bombardiranju takratne Zvezne republike Jugoslavije, po katerem so se srbske sile umaknile s Kosova.