Italija, ki jo je pandemija novega koronavirusa močno prizadela, je bila lani druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Dobavnih poti pandemija sicer ni prekinila, so pa med drugim začasno prekinjeni poslovni obiski. Prav tako še ni znano, kakšne bodo dolgoročnejše gospodarske posledice pandemije za Italijo.

Italiji se zaradi koronavirusa letos obeta šestodstotni padec BDP, je ta teden poročala francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa namreč stoji velik del gospodarstva, ki mu je vlada sicer priskočila na pomoč z več sto milijard evrov vrednim paketom pomoči.

Po mnenju ekonomistov bodo dolgoročnejše posledice odvisne od trajanja omejitvenih ukrepov, ki jih je vlada v petek podaljšala do 3. maja. Če bi jih morali podaljšati do poletja, bo okrevanje gospodarstva trajalo precej dlje, opozarjajo.

Težave italijanskega gospodarstva bi občutile tudi trgovinske partnerice države

Od slovenskega blagovnega izvoza je bilo lani v Italijo namenjenih 11,6 odstotka celotne vrednosti, iz Italije pa je Slovenija uvozila 14 odstotkov celotne vrednosti blagovnega uvoza, je prejšnji teden objavil Statistični urad RS (Surs).

Slovenija je v Italijo, ki je na lestvici najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije lani zaostala za Nemčijo, izvozila za 3,9 milijarde evrov blaga, od tam uvozila pa za 4,8 milijarde evrov blaga. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je tako znašal 874,1 milijona evrov.

Lani je bila v izvozu iz Slovenije v Italijo najvišja vrednost proizvodov iz skupin stroji in transportne naprave ter izdelki, razvrščeni po materialu, pa tudi pri uvozu je bila vrednost najvišja pri teh dveh skupinah proizvodov, a v obratnem vrstnem redu. Pri obeh tokovih blagovne menjave so jim sledila mineralna goriva, predvsem nafta in naftni derivati.

Pomembno je tudi trgovanje z različnimi vrstami živil, pri katerem se izpad zaradi koronavirusa po mnenju strokovnjakov še posebej pozna. Lani je predstavljal izvoz živil in živih živali v Italijo 19,4 odstotka skupne vrednosti slovenskega izvoza te vrste proizvodov. Pri tem je bilo prav v Italijo namenjenih 53,5 odstotka skupne vrednosti izvoza živih živali, 51,3 odstotka izvoza žit in proizvodov iz žit ter 31,4 odstotka izvoza mlečnih izdelkov in jajc.

Iz Italije je Slovenija lani uvozila 16,1 odstotka skupne vrednosti uvoza živil in živih živali, med drugim tudi 25,4 odstotka skupne vrednosti uvoza rib in ribjih izdelkov ter 20,6 odstotka uvoza sadja in zelenjave. Od sadja je Slovenija iz Italije med drugim uvozila več kot 5000 ton breskev in nektarin ter skoraj 5000 ton klementin.

Pri podjetjih so podatki na voljo za leto 2018. Takrat je v Italijo izvažalo 6704 slovenskih podjetij, uvoznikov pa je bilo 18.813. Med izvozniki in uvozniki je bilo skoraj 60 odstotkov takih, ki so z Italijo trgovali v manjših vrednostih, do 10.000 evrov.

STA