Meteorološka agencija Združenih narodov je včeraj sporočila, da so se ledeniki med letoma 2011 in 2020 skrčili bolj kot kadar koli prej in da je bilo izgubljenih več kot 75 odstotkov ledu na Antarktiki v primerjavi s prejšnjimi desetimi leti. Ta novica pa lahko vpliva tudi na vse bolj ekstremna poletja in zime v Sloveniji.
“Vsako desetletje od 1990-ih je bilo toplejše od prejšnjega in ne vidimo takojšnjih znakov, da bi se ta trend spreminjal,” je dejal generalni sekretar Svetovne meteorološke agencije Peteri Talas in opozoril, da Svet izgublja tekmo za reševanje topljenja ledenikov.
Poudaril je, da je segrevanje oceanov in taljenje ledenikov skoraj podvojilo stopnjo dviga morske gladine v manj kot eni generaciji. Opozoril je tudi, da takšno segrevanje spodbuja vse bolj nevarne ekstremne vremenske razmere. Suše in poplave so nevarnosti, ki bodo vedno pogostejša. Čakajo nas vroča poletja z vse manj padavinami in težave z oskrbo z vodo.
Novembrska temperatura nadpovprečna
Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bila novembrska povprečna temperatura na državni ravni nadpovprečna. Padavin je bilo nekoliko več kot običajno, število sončnih ur pa precej večje od dolgoletnega povprečja.
Odklon temperature zraka od povprečja v primerjalnem obdobju 1991–2020 je bil na državni ravni 0,7°C, kar letošnji november uvršča med dvajset najtoplejših od leta 1950. Poletje 2023 pa se umešča na približno deveto mesto najtoplejših poletij od leta 1950 s 0,8°C odstopanja. Najtoplejši november v tem obdobju je bil leta 1963 z odklonom 3,4°C. Od dolgoletnega
povprečja pa se velikost temperaturnega odklona za letošnje poletje nahaja med 0,6°C in 1,0°C.
Največji temperaturni odklon glede na primerjalno obdobje je bil letos v jugovzhodni Sloveniji, kjer je znašal med 1,0 in 1,5°C, drugod do 1°C, le v visokogorju je bil temperaturni odklon negativen. Glede na temperaturni razpon v obdobju 1991–2020 je bil november skoraj po vsej Sloveniji normalno topel.
Več si lahko preberete na spletni strani ARSO METEO ali na tej povezavi.
