Švedski premier Ulf Kristersson in zunanji minister Tobias Billstrom sta danes na ameriškem zunanjem ministrstvu v Washingtonu deponirala dokumente o pristopu njune države v zvezo Nato, s čimer je Švedska uradno postala 32. članica največjega vojaškega zavezništva na svetu.
Na sedežu Nata v Bruslju bo v ponedeljek potekala slovesnost, v okviru katere se bo Švedska s simboličnim dvigom zastave kot 32. članica pridružila obrambni zvezi.
Švedska je za članstvo v Natu skupaj s Finsko zaprosila že maja 2022, kmalu po ruski invaziji na Ukrajino. Finska je po ratifikaciji njene prošnje v vseh državah Nata članica zavezništva postala aprila lani, danes pa je po dolgotrajnem procesu članica postala tudi Švedska.
Za sprejem v Nato se je Švedska po 200 letih odpovedala svoji nevtralnosti, njen proces pa so še posebej zaznamovala pogajanja s Turčijo, ki je od Švedske zahtevala ukrepe proti članom Kurdske delavske stranke, ki jih ima za teroriste. Da bi ji ugodil, je Stockholm dopolnil ustavo in sprejel novo protiteroristično zakonodajo. Odpravil je tudi omejitve glede izvoza orožja v Turčijo.
Zavlačevanje Viktorja Orbana
Proces je oteževalo tudi zavlačevanje madžarskega premierja Viktorja Orbana. Madžarska, ki po ruski invaziji na Ukrajino ohranja tesne vezi s Kremljem, je z ratifikacijo med drugim odlašala zaradi švedskih kritik stanja vladavine prava in svobode medijev na Madžarskem. Prav tako je Budimpešta večkrat obsodila "odkrito sovražni odnos" Švedske.
Madžarska se je sicer soočala z vse večjim pritiskom ZDA in držav članic EU, naj vendarle ratificira pristopni protokol Švedske, kar je madžarski parlament, kot zadnji med parlamenti članic Nata, 26. februarja tudi storil.
STA
