Iz Novega Sada je danes zjutraj proti Strasbourgu s kolesi krenilo 80 študentov in članov akademske skupnosti. Njihov cilj je opozoriti Svet Evrope in Evropski parlament na študentske zahteve ter aktualne razmere v Srbiji, poročajo srbski mediji.
Pot jih bo vodila tudi preko Dunaja
Skupino kolesarjev sestavljajo študenti in drugi člani vseh štirih srbskih univerz - novosadske, beograjske, niške in kragujevške. Med kolesarji so tudi predsednik vojvodinske odvetniške zbornice Vladimir Beljanski in nekateri drugi posamezniki, tudi novinarji, poroča srbski portal Nova.rs.
Več kot 1300 kilometrov dolga pot jih bo vodila prek Subotice, Budimpešte, Bratislave, Dunaja, Linza, Salzburga, Münchna, Augsburga, Ulma in Stuttgarta. Celoten potek poti so objavili tudi na posebni spletni strani Turadostrazbura.rs, kjer je mogoče v živo spremljati njihov napredek.
Predvidoma čez 12 dni bodo prispeli v Strasbourg, kjer bodo naslovili svoja sporočila na Svet Evrope in Evropski parlament. Po srečanjih se bodo 17. aprila vrnili v Srbijo z avtobusom.
Sporočajo, da niti razdalja niti ovire ne bodo ustavili uresničitve njihovih zahtev
Študenti z akcijo želijo opozoriti evropske uradnike na študentske zahteve in trenutne razmere v Srbiji. "Naš cilj je, da se naš glas sliši po vsem svetu, da pokažemo enotnost v prizadevanju za naše pravice in sporočimo, da niti razdalja niti ovire ne bodo ustavili uresničitve naših zahtev," so sporočili v torek.
Kolesarska pot se simbolično začne v Novem Sadu, kjer se je lani 1. novembra na železniški postaji, prenovljeni po triletni obnovi, zrušil betonski nadstrešek in terjal 16 življenj. Ta tragedija je sprožila obsežne študentske proteste po vsej Srbiji, ki so prerasli v upor proti sistemski korupciji, represiji, omejevanju svobode medijev in vladavini prava. Študenti od takrat izvajajo različne protestne akcije, s katerimi zahtevajo odgovornost, pravico za žrtve, objavo dokumentov o prenovi in kaznovanje odgovornih.
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić trdi, da so bile študentske zahteve že izpolnjene, nadaljevanje protestov pa pripisuje opoziciji in vplivom iz tujine.
