Med akti, ki jih je Evropska komisija predlagala v letih 2016 in 2020, za enega ključnih velja uredba o upravljanju migracij in azila, v skladu s katero bodo morale vse članice pomagati tistim, ki se bodo soočale z migracijskim pritiskom.
Uredba predvideva poseben solidarnostni mehanizem za pomoč tem državam. Preostale članice jim bodo lahko pomagale s premestitvijo prosilcev za azil na svoje ozemlje, plačevanjem finančnih prispevkov ali pa zagotavljanjem operativne podpore. Na letni ravni bodo število premestitev znotraj EU določili pri najmanj 30.000 osebah, skupno višino prispevkov pa pri najmanj 600 milijonih evrov.
V primeru kriznih razmer na področju migracij bo solidarnost v skladu z novimi pravili dodatno okrepljena. Komisija bo lahko v tem primeru od članic zahtevala dodatne zaveze. Pri tem bodo prednost dali premeščanju. V primeru krize bo možno odstopanje od določenih pravil iz pakta.
Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU, prinaša pa tudi razširjeno podatkovno bazo Eurodac, v kateri bodo zbirali prstne odtise, fotografije obraza in podatke o osebnih dokumentih migrantov.
Pakt prinaša še enotne standarde po vsej EU za priznavanje mednarodne zaščite prosilcem in glede njihovih pravic, enoten pa bo tudi sam azilni postopek, ki bo hitrejši. Prav tako posodablja pogoje bivanja, ki jih mora prosilcem zagotoviti država, v kateri so.
Zakonodajni sveženj poleg tega predvideva nov okvir za preselitev beguncev iz tretjih držav, da v EU pridejo po zakoniti poti. Sodelovanje članic bo prostovoljno.
Zdaj bo moral dokončno zeleno luč prižgati še Svet EU, v katerem so zastopane države članice. Zakonodaja se bo predvidoma začela uporabljati spomladi 2026.
Glasovanje o zakonodajnih aktih so sicer kmalu po začetku za nekaj časa prekinili protestniki, ki so poslance pozivali, naj glasujejo proti.
