V 91. letu je v nedeljo umrl ameriški teoretik Fredric Jameson, je poročal The New York Times. Eden največjih marksističnih mislecev je s svojim delom v zadnjih 50 letih bistveno prispeval k sodobnemu razumevanju kulture, politike in estetike, še posebej pomembna je njegova analiza postmoderne.

Tako tradicionalist kot radikalec

Leta 1934 v Clevelandu rojeni Jameson je po diplomi na Haverford kolidžu študiral še v Aix-en-Provence, Münchnu in Berlinu. Leta 1959 je doktoriral na univerzi Yale pri nemškem literarnem zgodovinarju Erichu Auerbachu. Od leta 1985 je bil profesor na univerzi Duke v Severni Karolini, pred tem je poučeval na Harvardu, Yaleu in U.C. Santa Cruz. Po pisanju The New York Timesa je bil karizmatični predavatelj, nikoli pa si ni prizadeval postati javni intelektualec.

Na začetku svoje akademske kariere se je profiliral predvsem kot literarni kritik, pozneje, z začetkom 80. let minulega stoletja, pa je svoja razmišljanja vse intenzivneje usmerjal tudi k sodobni družbi. Tako se je pojavila teza o nujnosti obravnave kulturnih in estetskih del v povezavi z zgodovinskimi okoliščinami, v katerih so ta nastala. Naloga kritika na področju umetnosti tako postane razkrivanje ukoreninjenosti posameznega umetniškega dela v politične in ekonomske danosti ter odkrivanje, zakaj je bila ta ukoreninjenost prikrita.

V mnogih pogledih je bil Jameson tako tradicionalist kot radikalec. Njegova proza je gosta in zahtevna, polna referenc. Kot literarni kritik se je posvečal predvsem evropski književnosti 19. in 20. stoletja - Flaubertu, Mallarmeju, Joyceu, Mannu. Njegove obravnave Balzaca in Philipa K. Dicka, Sartra in kibernetskega punka, Prousta in poparta so polne navdušenja in skepse ter strastnega angažmaja, je poročal The New York Times.

Leta 1984 je izšel njegov pionirski esej z naslovom Postmodernizem ali kulturna logika poznega kapitalizma. Sprva je bil objavljen kot samostojni članek v reviji New Left Review, pozneje, leta 1991, pa je Jameson pod tem naslovom zbral več esejev in jih izdal v knjigi. Delo je pod naslovom Postmodernizem, kulturna logika poznega kapitalizma leta 2001 izšlo tudi v slovenskem prevodu pri Društvu za teoretsko psihoanalizo.

V slovenskem prevodu sta dostopni še njegovi deli Kulturni obrat: izbrani spisi o postmoderni, 1983-1998, ki je leta 2012 izšlo pri Studia Humanitatis, in Filmska kartiranja, ki je leta 2011 izšlo pri Slovenski kinoteki. Ob predstavitvi knjige je Jameson na povabilo Slovenske kinoteke gostoval v Ljubljani.

STA