V najnovejši analizi Svetovnega energetskega sveta (WEC) je Slovenija na indeksu svetovne energetske trileme zdrsnila za dve mesti in se uvrstila na 11. mesto, tik pod najboljšo deseterico. To je slabše v primerjavi z letom 2022, poroča STA. Na vrhu lestvice še vedno dominirajo evropske države, pri čemer si prvo mesto delita Švedska in Danska.
Slovenija padla iz 9. na 11. mesto
Slovenija je leta 2023 na indeksu svetovne energetske trileme dosegla 78,4 točke, kar ni veliko manj kot 78,8 točke izpred dveh let, ko je zasedla deveto mesto, poroča Energetska zbornica Slovenije. Po ocenah WEC, ki energetiko vrednoti glede na energetsko varnost, enakopravnost in okoljsko trajnost, je Slovenija napredovala na področju okoljske trajnosti z oceno 77 v letu 2023, v primerjavi s 75,4 leta prej. Na področjih energetske varnosti in enakopravnosti pa je doživela rahel upad, saj je za energetsko varnost prejela oceno 69,1 (leta 2022 69,4), za energetsko enakopravnost pa 93,8 (leta 2022 94,4).
Predsednik Sekcije Slovenski nacionalni komite WEC, Ivan Šmon, meni, da se Slovenija, podobno kot mnoge druge države, sooča z izzivi in priložnostmi svetovne energetske trileme. "Uspešnost Slovenije pri soočanju s temi izzivi bo odvisna od učinkovitosti njenih politik, sposobnosti prilagajanja novim tehnologijam in sodelovanja z mednarodnimi partnerji," izpostavlja. Po njegovem mnenju bi Slovenija lahko igrala ključno vlogo v regiji kot primer dobre prakse in inovator na področju energetske tranzicije.
Na globalni lestvici svetovne energetske trileme Švedska še vedno zaseda prvo mesto, ki si ga zdaj deli z Dansko, medtem ko sta Finska in Švica na drugem in tretjem mestu. Sledijo Kanada, Avstrija in Francija. Sedmo mesto si delita Nemčija in Estonija, osmo Združeno kraljestvo in Norveška, na devetem mestu pa je Nova Zelandija, medtem ko deseterico zaključujejo ZDA. V primerjavi, energetska velesila Rusija je uvrščena na 39. mesto, drugo največje gospodarstvo na svetu, Kitajska, pa na 47. mesto.
Evropo išče načine za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina
V energetski zbornici poudarjajo, da najnovejše poročilo izpostavlja pomen regionalnega sodelovanja in prilagajanja strategij specifičnim regionalnim potrebam. Posebej so izpostavili Evropo, ki išče načine za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina, in Afriko, ki raziskuje možnosti za izkoriščanje svojih obsežnih zalog plina in obnovljivih virov.
S povečanjem deleža obnovljivih virov energije se globalna energetska krajina temeljito spreminja. Kot poudarjajo na zbornici, to zahteva nove pristope k shranjevanju energije in upravljanju omrežij, da bi zagotovili njihovo zanesljivost in stabilnost. Posebno pozornost je treba nameniti tudi modernizaciji infrastrukture za izboljšanje energetske varnosti in integracijo novih tehnologij, ki spodbujajo prehod na čistejše vire energije.
Letošnje poročilo prav tako poudarja socialne vidike energetskega prehoda, vključno z vprašanji pravičnosti in dostopnosti. WEC v poročilu opozarja, da energetski prehod ni zgolj tehnološki projekt, ampak tudi družbeni proces, ki zahteva široko družbeno vključenost in podporo.
