Dubaj in okoliške kraje so prejšnji teden prizadele obsežne poplave, potem ko je v torek v delih Združenih arabskih emiratov v zgolj enem dnevu padlo 254 milimetrov dežja. Takšno količino padavin sicer v puščavski državi običajno zabeležijo v obdobju skoraj dveh let. Ujma je ohromila promet, tudi letalski. Ob skorajda apokaliptičnih prizorih iz tega dela sveta so se pojavila ugibanja, da bi k ujmi lahko pripomogel emiratski program sejanja oblakov.

Kako sejanje oblakov deluje?

Združeni arabski emirati si že od leta 2000 prizadevajo ustvariti več dežja v puščavskih pokrajinah. Leta 2017 je bilo za projekte obljubljenih približno 15 milijonov ameriških dolarjev sredstev.

Pri tehnologiji sejanja oblakov se kemikalije, kot je na primer srebrov jodid, streljajo v oblake. Tehnologija naj bi s kemičnimi reakcijami v oblaku spodbujala nastanek velikih dežnih kapljic. Velike dežne kaplje so izredno pomembne v puščavskih državah, ker manjše kapljice pogosto izhlapijo, še preden sploh pridejo do tal.

Sejanje oblakov se pogosto označuje za ustvarjanje dežja, a gre dejansko bolj za premikanje vode iz ene lokacije na drugo. Gre namreč za kondenziranje vode, ki je že v oblakih, zato je za metodo prav tako nujno oblačno vreme.

Nacionalni meteorološki center zanika, da je to krivec

Zaradi vedno glasnejših ugibanj, da bi k ujmi lahko pripomogel emiratski program sejanja oblakov, se je oglasil Nacionalni meteorološki center (NCM), ki nadzira vse operacije sejanja oblakov v ZAE. Omar Al Jazidi, namestnik direktorja NCM-ja, je zatrdil, da pred ali med neurjem niso izvajali nobenih tovrstnih akcij, saj je bistvo sejanja oblakov v ciljanju oblakov v zgodnejši fazi, pred padavinami. Sejalne dejavnosti med hudo nevihto bi bile tako neplodne.

"ZAE ima delujoč program za sejanje oblakov za povečanje količine padavin v tem sušnem delu sveta, vendar ne obstaja nobena tehnologija, ki bi lahko ustvarila takšno količino padavin," je medtem za BBC dejal profesor Maarten Ambaum z univerze v Readingu in dodal, da so poplave prizadele tudi druge zalivske države, kjer sejanja oblakov ne uporabljajo. Hkrati naj bi bilo skrajno malo verjetno, da bi s tem proizvedli več dežja, kot bi ga sicer padlo naravno.

Hkrati meteorologi pojasnjujejo, da je bila nevihta napovedana kot hud vremenski dogodek, česar ne bi mogli predvidevati, če bi bilo krivo sejanje oblakov.

Posledic tovrstnih metod še ne razumemo

Tudi za nas so sicer na ARSO pred časom dejali, da je rezultat sejanja oblakov težko preverljiv. Stališče slovenske meteorološke stroke do kakršnegakoli umetnega poseganja v naravne vremenske procese je skeptično oziroma takšnih aktivnosti ne podpira. Izjema so znanstveni poskusi omejenega obsega, ki pa doslej še niso prinesli v praski uporabnih rezultatov.

Vpliv sejanja oblakov na okolje še sicer ni povsem raziskan in obstaja možnost, da bi metoda lahko imela negativne posledice za ekosisteme. Potrebnih je še veliko več raziskav, da bi razumeli vse možne posledice te metode.