Na evropskih volitvah se obeta krepitev skrajne desnice s povečanjem števila poslancev v obeh njenih političnih skupinah v parlamentu. Gre za preslikavo njihove vse večje vloge v članicah, kjer marsikje prevzemajo vse vidnejšo vlogo v parlamentih in vladah. A dejanski vpliv na politiko EU še ni jasen, tudi zaradi neenotnosti njihovih stališč.
Napovedi več raziskav
Močno okrepitev skrajno desnih sil v klopeh Evropskega parlamenta napoveduje več raziskav, ki kažejo na pridobivanje podpore skrajne desnice po vsej Evropi, zlasti na račun leve sredine in zelenih strank. Njihova podpora naj bi se s trenutnih 30 povečala na okrog 37 odstotkov.
Gre za odraz politične pokrajine v evropskih državah, kjer ima pet držav - Italija, Finska, Slovaška, Madžarska in Češka - skrajno desnico v vladi, na Nizozemskem se ta pripravlja na prevzem oblasti, na Švedskem pa vladi nudi bistveno podporo.
Glede na napoved think-tanka Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) naj bi na junijskih volitvah stranke s skrajno desnega političnega pola največ glasov osvojile v devetih članicah - Avstriji, Belgiji, Franciji, Italiji, na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Nizozemskem in Madžarskem. Še v devetih državah pa naj bi osvojile drugo ali tretje mesto.
Okrepitev dveh političnih skupin
Ta izid se bo v Evropskem parlamentu izrazil v okrepitvi dveh političnih skupin - Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) ter Identitete in demokracije (ID). Trenutno po številu poslancev sledita štirim največjim skupinam - ECR jih šteje 68, ID pa je do nedavne odločitve o izključitvi devetih poslancev nemške AfD sestavljalo 59 poslancev.
Da se bodo njune poslanske klopi okrepile, velja za gotovo, napovedi števila sedežev pa se med raziskavami razlikujejo. Glede na povzetek anket spletne strani Europe Elects se vsaki obeta med nekaj več kot 70 pa do nekaj manj kot 90 poslanskih mest. Iz tega izhaja, da ostaja odprt boj za tretje mesto, za obstoj na katerem se borijo liberalci (Renew).
To odpira vprašanje vpliva na sklepanje bodočih koalicij v parlamentu, kjer dolgo največje skupine - podobno kot na nacionalnih ravneh - skrajno desnih kolegov niso obravnavale kot potencialnih partnerjev, neuradno veliko koalicijo pa so tradicionalno sestavljale Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti in demokrati (S&D) ter liberalci.
Z ubiranjem zmernejših tonov in krepitvijo zavezništev v Bruslju - zlasti na strani ECR - bi se to lahko spremenilo, na kar je že nakazala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se poteguje za nov mandat in ni ni izključila možnosti sodelovanja z ECR. S&D ter Renew sta medtem skupaj z Zelenimi in Levico zagotovili, da ne bosta sodelovali s skrajno desnimi ali radikalnimi strankami.
Pomembne posledice za številne evropske politike
Najvidnejši stranki v ECR sta trenutno Bratje Italije v Bruslju vse bolj vplivne italijanske premierke Giorgie Meloni ter poljska Zakon in pravičnost (PiS). Med članicami ID pa so italijanska Liga Mattea Salvinija, francoski Nacionalni zbor in avstrijski svobodnjaki (FPÖ). A že sedaj se po volitvah v njihovih vrstah napovedujejo nekatere spremembe.
ID je denimo že tik pred volitvami izključila Alternativo za Nemčijo (AfD), ECR pa po volitvah pričakuje pridružitev madžarskega Fidesza premierja Viktorja Orbana, ki od izstopa iz EPP leta 2021 ni bila članica nobene skupine. Glede na izjave nekaterih vodilnih politikov so odprta celo vrata za združitev obeh skupin.
Krepitev skrajne desnice, zlasti v primeru sklepanja zavezništev z desno sredino, bi lahko glede na opozorila analitikov imela pomembne posledice za številne evropske politike. ECFR izpostavlja vpliv na izvajanje zelenega dogovora oz. slabitev podpore okoljskim ukrepom, usodo nadaljnje pomoči Ukrajini in vladavino prava, omenja se tudi zaostritev ureditve migracij.
A analitiki in think-tanki obenem izpostavljajo, da njihov dejanski vpliv ostaja pod vprašajem spričo neenotnih stališč, ki jih zavzemajo glede nekaterih ključnih vprašanj. Tu je v ospredju Ukrajina, saj denimo stranke ECR ostajajo odločno na strani Kijeva, medtem ko je ID skeptična do nadaljnje podpore.
Delitve so med drugim vidne tudi pri vprašanju evroskepticizma, ki je bil nekdaj prepoznavni znak marsikatere skrajno desne stranke. Je pa najskrajnejši korak v obliki prizadevanj za izstop iz EU opustila večina strank, ki so nekdaj imele referendume o izstopih svojih držav na čelu programov.
STA
