V javnosti in med nekaterimi tujimi zgodovinarji se vse pogosteje pojavlja teza, da se je tretja svetovna vojna z napadi na Iran dejansko že začela. Preverili smo, kaj o tem meni slovenska strokovnjakinja, obramboslovka Jelena Juvan.
Govorimo o novi obliki svetovne vojne
Kot je uvodoma izpostavila sogovornica je to, da govorimo o tretji svetovni vojni, seveda odvisno od tega, kako definiramo vojno. "Ampak če izhajamo iz najožje definicije, torej vključenosti v neposredna vojaška delovanja, potem takem to ni svetovna vojna in za svetovno vojno bi potrebovali vključitev vsaj še Rusije in Kitajske," je razložila in ob tem dodala, da svetovna vojna v osnovi pomeni direkten vojaški spopad večine velikih sil, boj na večih celinah hkrati in masovno mobilizacijo držav in "trenutno tega (še) ni."
Namesto ene velike vojne naj bi, po mnenju sogovornice, danes potekala hibridna vojna, ki vključuje: kibernetske napade, informacijsko propagando, ekonomske sankcije, tehnološko tekmovanje in posredniške vojne. "Zato nekateri pravijo, da je to nova oblika svetovne vojne, kjer se države izogibajo neposrednemu spopadu tudi zaradi jedrskega orožja," je povzela.
Konflikt ima potencial za širšo eskalacijo
Obramboslovka je v nadaljevanju izpostavila, da ima konflikt med Iranom, Izraelom in ZDA velik potencial za širšo regionalno eskalacijo, predvsem zaradi mreže iranskih zaveznikov na Bližnjem vzhodu.
Meni tudi, da so ključni akterji, ki bi se lahko dodatno vmešali predvsem proiranske oborožene skupine, kot so Hezbolah v Libanonu, šiitske milice v Iraku in hutijevci v Jemnu, ki lahko hitro odprejo nove fronte. Pomembno vlogo pa lahko odigrajo tudi regionalne države, zlasti Savdska Arabija in druge zalivske države, če bi bile neposredno ogrožene ali napadene.
"Dodatno tveganje za eskalacijo predstavlja možnost napadov na energetsko infrastrukturo ali motenj v Hormuški ožini, kar bi imelo tudi globalne gospodarske posledice. Največja nevarnost pa bi nastala, če bi se konflikt razširil v neposredni spopad več držav ali če bi dobil širšo geopolitično razsežnost z večjim vpletanjem velikih sil," je pojasnila Jelena Juvan.
Posledice se bodo tudi pri nas pokazale na gospodarskem področju
Čeprav Evropa ni neposredno vključena v konflikt, se bodo posledice vojne na Bližnjem vzhodu zagotovo najprej pokazale na gospodarskem področju. Najbolj neposreden vpliv bi lahko, po mnenju sogovornice prišel skozi višje cene nafte in plina, saj je Perzijski zaliv ključen za svetovno oskrbo z energenti, kar bi lahko podražilo gorivo, ogrevanje in posredno tudi številne druge izdelke.
"Višje cene energije običajno povzročijo tudi dražji transport in proizvodnjo, kar lahko ponovno poveča inflacijske pritiske v Evropi. Posredno bi lahko konflikt vplival tudi na gospodarsko negotovost in nihanja na finančnih trgih, kar se lahko odrazi v počasnejši gospodarski rasti," je še dodala.
Konflikt se lahko umiri brez jasne politične rešitve
Za konec je pojasnila, da tuji analitiki ocenjujejo, da je najbolj realen scenarij omejen vojaški konflikt, ki se postopno umiri brez jasne politične rešitve, pri čemer ne pride do spremembe v oblasti v Iranu, napetosti pa bodo trajale še dolgo časa.
"Verjetnejše pa je, da se konflikt spremeni v dolgotrajno in nestabilno konfrontacijo, to ni nujno, da je "večna vojna", ampak bolj kronična kriza z občasnimi eskalacijami," je zaključila strokovnjakinja.
