Kot poroča portal Euronews, tehnologija prinaša rešitev za preobremenjeno zdravstveno osebje in dolge čakalne vrste, torej težave, ki so še kako dobro znane tudi v Sloveniji. V raziskavo o integraciji umetne inteligence v evropske zdravstvene sisteme je bilo vključenih 50 držav iz evropske in evrazijske regije.

Sosedje že uporabljajo UI diagnostiko, kaj pa mi?

Kot so ugotovili, se umetna inteligenca (UI) ne uporablja za nadomeščanje zdravnikov, temveč za njihovo razbremenitev pri kritičnih nalogah. Najpogostejša uporaba UI je na področju diagnostike, o čemer poroča kar 64 % vseh vprašanih držav. Algoritmi danes pomagajo pri prepoznavanju bolezni v oftalmologiji, radiologiji in dermatologiji, kjer so čakalne dobe pogosto najdaljše.

Poročilo pa razkriva izredno zanimive podatke o naših sosedah. Madžarska (skupaj s Francijo, Portugalsko, Švedsko in Nizozemsko) že dve leti aktivno uporablja diagnostiko s pomočjo UI in jo namerava še širiti. Na drugi strani Italija o uporabi poroča, a ta poteka "neformalno" in le v posameznih kliničnih ustanovah, saj državni procesi zaostajajo za prakso. Druga skupina držav, med katerimi so Poljska, Belgija in Srbija, je trenutno v fazi testiranja.

Primer dobre prakse 

Za slovenski zdravstveni sistem, ki se spopada s pomanjkanjem časa za paciente, je morda najbolj zgovoren primer iz Slovaške. Tamkajšnje zdravstvene oblasti so v projektu za izboljšanje radioterapije uporabile programsko opremo za avtomatizacijo obrisovanja organov. Čas, ki so ga onkologi porabili za to opravilo, se je s tem zmanjšal za kar 50 %, hkrati pa je bila zagotovljena popolna skladnost z mednarodnimi standardi.

Med največjimi evropskimi gospodarstvi prednjačita Francija in Španija. Francija ima vzpostavljene prakse UI v kirurgiji, diagnostiki in pri preverjanju simptomov, medtem ko Španija blesti pri uporabi chatbotov in administrativnih nalogah.

Denar ni glavna ovira

Kar 86 % držav kot glavno težavo, zaradi katere ne uporabljajo UI v zdravstvene namene, navaja pravno negotovost, medtem ko je finančna dostopnost na drugem mestu (78 %). Kljub pravnim prazninam pa WHO ugotavlja napredek, saj ima več kot polovica držav (54 %) že regulatorne agencije za odobravanje sistemov UI v zdravstvu, manj pa jih ima vzpostavljen nadzor nad samo uporabo.