Po skoraj treh letih preiskave je nemškim preiskovalcem uspelo priti do več podrobnosti o sabotaži plinovoda Severnega toka - eno najbolj kontroverznih sabotaž po hladni vojni. Identificirali so vse člane ekipe, ti so zdaj mednarodno iskani.
Glavni preobrat se je zgodil prejšnji teden v Italiji, ko so aretirali 49-letnega Ukrajinca Sergeja K. Ta je po prijetju z roko nakazal  "trizobov" znak: ukrajinski nacionalni simbol. To pa je preiskovalce pripeljalo do suma, da je prav on vodja operacije.

Andromeda: kraj najdbe glavnih dokazov

Po poročanju nemškega časopisa Die Zeit so bili glavni dokazi najdeni na Andromedi: jadrnici, s katero so sabotažo izvedli. Na njej so našli sledove eksploziva, DNK in prstne odtise. 

V Rigi pa je prometna kamera naključno ujela še en dokaz: Belega citroena, s katerim se je ekipa pripeljala do pristaniša. Njegov voznik je kasneje povedal, da je večkrat vozil Ukrajince iz Kijeva v Nemčijo.

Kdo so bili člani ekipe?

Po mnenju preiskovalcev je ekipo sestavljalo sedem državljanov Ukrajine, od tega štirje ronioci, strokovnjak za eksplozive, domneven vodja skupine Sergej K. in preminuli vojak Vsevolod K.
Omenja se še Valerija T., nacionalna rekorderka v najglobljem potopu (104 metrov), plinovodi Severnega toka pa so ležali na globini 80 metrov. 

Izogibanje aretaciji in odprta politična vprašanja

Nekateri člani ekipe so se aretaciji izognili celo z diplomatsko pomočjo, eden od članov pa je najprej sodeloval pri napadu na plinovod Turski tok, ki pa ni uspel.

Čeprav je peiskava skoraj že zaključena, ostajajo nerešena politična vprašanja: kdo jo je ukazal in ali so pri operaciji sodelovali tudi najvišji ukrajinski predstavniki. Zahodne obveščevalne agencije omenjajo celo samega ukrajinskega predsednika, Volodimirja Zelenskega.

Glede sojenja še ni popolnoma jasno, a lahko bi se odvijalo v Nemčiji, če bodo italijanske oblasti izročile Sergeja K., ki zaenkrat krivde še ne priznava.

Posledice sabotaže za celo Evropo

Znano je, da je bil Severni tok, ki je preko Baltika povezoval Rusijo in Nemčijo, pomemben za oskrbo celotne Evrope z zemeljskim plinom. Prvi plinovod (Severni tok 1) je bil glavni kanal, po katerem se je v evropske države dobavljal ruski plin, Nemčiji je omogočal nakup mimo tranzitnih držav, kot sta Ukrajina in Rusija. 
Sabotaža iz leta 2022 je torej pomenila več kot "le nekaj uničenih cevovodov": poglobila je energetsko krizo in zvišala cene plina. Vnele pa so se še politične razprave glede varnosti evropske podzemne infrastrukture.