Nova študija opozarja na zastrašujoč scenarij: v primeru svetovne jedrske vojne bi imeli dolgoročne možnosti za preživetje predvsem dve državi – Avstralija in Nova Zelandija.
Opozorilo prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti. Na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo trenja med Združenimi državami Amerike, Izraelom in Iranom, ki jih spremljajo raketni napadi, diplomatski zastoji in strah pred širšo eskalacijo, ki bi lahko vključevala tudi jedrske sile.
Smrtonosnih prvih 72 minut
Novinarka in raziskovalka Annie Jacobsen je v eni izmed epizod podkasta leta 2024 spregovorila o možnih posledicah globalnega jedrskega spopada. Jacobsen je avtorica knjige Nuclear War: A Scenario, v kateri opisuje hipotetični potek jedrske vojne in njene katastrofalne posledice.
Po njenih ocenah bi bilo prvih 72 minut po začetku jedrskega napada najbolj smrtonosnih. V tem kratkem času bi zaradi eksplozij in takojšnjih posledic umrlo ogromno število ljudi. Tisti, ki bi preživeli začetne detonacije, pa bi se soočili z dolgoročnimi posledicami, ki bi lahko bile prav tako uničujoče.
Jedrska zima in globalni kolaps kmetijstva
Jedrski spopad bi neposredno povzročil smrt stotin milijonov ljudi, še hujše pa bi bile posledice, ki bi sledile v letih po vojni. Ena najhujših bi bila tako imenovana Nuclear Winter oziroma jedrska zima. Dim in pepel iz množičnih eksplozij bi se dvignila visoko v ozračje in za daljši čas zatemnila nebo.
Posledice bi bile dramatične: globalne temperature bi močno padle, ozonska plast bi bila poškodovana, kmetijstvo pa bi po svetu skoraj popolnoma propadlo. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi se pridelava hrane za približno desetletje skoraj povsem ustavila. Zaradi lakote, sevanja in razpada družbenih sistemov bi lahko v prihodnjih letih umrlo približno pet milijard ljudi.
Leta snega na ključnih kmetijskih območjih
V intervjuju za podkast Dnevnik generalnega direktorja je Jacobsen opozorila, da bi bila nekatera danes najpomembnejša kmetijska območja popolnoma neuporabna. Po njenem mnenju bi bila območja, kot sta Iowa in Ukraine, več let prekrita s snegom, kar bi onemogočilo pridelavo hrane.
»Ko kmetijstvo propade, ljudje preprosto začnejo umirati,« je opozorila raziskovalka.
Zakaj bi imeli največ možnosti Avstralija in Nova Zelandija
Po ocenah strokovnjakov bi imeli največ možnosti za dolgoročno preživetje prebivalci držav na južni polobli, predvsem zaradi njihove geografske izoliranosti. Med državama, ki se najpogosteje omenjata kot potencialno najbolj varni, sta Australia in New Zealand.
V teh delih sveta bi bile posledice jedrske zime verjetno milejše kot drugod po planetu. Temperature bi se sicer znižale, vendar ne tako drastično, da bi popolnoma onemogočile pridelavo hrane. Zaradi tega bi kmetijstvo lahko vsaj delno preživelo, kar bi prebivalstvu omogočilo več možnosti za dolgoročno preživetje.
Tudi tam življenje ne bi bilo lahko
Kljub relativno boljšim razmeram življenje v teh državah nikakor ne bi bilo enostavno. Jacobsen opozarja, da bi morali ljudje živeti v izjemno težkih pogojih, z omejenimi viri in nenehnim bojem za hrano. Del prebivalstva bi se verjetno zatekel v podzemna zavetišča, kjer bi poskušali preživeti dolgotrajne posledice jedrske zime in razpada globalnih družbenih sistemov.
