Če svet ne bo ukrepal glede vodne krize, bi do leta 2050 lahko več kot polovica svetovne pridelave hrane postala ogrožena. Poročilo Mednarodne komisije za ekonomiko vode (GCEW) opozarja, da bi lahko vodna kriza do takrat znižala BDP bogatih držav za osem odstotkov, medtem ko bi revne države utrpele 15-odstotni upad.
Kaj se lahko zgodi?
Motnje v vodnem ciklu prinašajo "ogromne globalne ekonomske posledice". Avtorji poročila izpostavljajo negativne učinke spremenjenih padavin in naraščajočih temperatur zaradi podnebnih sprememb, zmanjševanje zalog vode ter pomanjkanje dostopa do čiste vode in sanitarij.
Motnje v vodnem krogu že povzročajo težave. Skoraj tri milijarde ljudi se sooča s pomanjkanjem vode. Pridelki propadajo in mesta se pogrezajo, ko se podtalnica pod njimi posuši. Posledice bodo še bolj katastrofalne, če ne bo takojšnjega odziva.
"Prvič v zgodovini človeštva je svetovni vodni cikel v neravnovesju. Ne moremo se več zanašati na padavine, vir vse sladke vode," je dejal Johan Rockström, sopredsednik Globalne komisije za vodno ekonomijo in avtor poročila.
Kaj je potrebno storiti?
Zato je nujno, da na vodni cikel gledamo kot na "skupno dobro" in preoblikujemo upravljanje z vodo na vseh ravneh. "Stroški tovrstnih ukrepov so v primerjavi s škodo, ki bi jo gospodarstvu in človeštvu povzročilo nadaljnje neukrepanje, zelo nizki," so poudarili v GCEW.
Poročilo opozarja, da se na vodo pogosto gleda kot na obilno naravno dobrino, vendar gre dejansko za redko in dragoceno dobrino, ki jo je težko transportirati.
Avtorji predlagajo ukinitev škodljivih subvencij v sektorjih z visoko porabo vode in njihovo preusmeritev v rešitve za varčevanje z vodo. Prav tako si prizadevajo za ciljno podporo revnim in ranljivim prebivalcem.
"Določanje cen vode moramo združiti z ustreznimi subvencijami," je prepričana generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Ngozi Okonjo-Iweala, sicer sopredsedujoča GCEW.
