Deželni parlament na avstrijskem Štajerskem je v torek sprejel predlog svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) za vključitev sporne himne Dachsteinska pesem (Dachsteinlied), ki opeva tudi ozemlje Slovenije, v zakon o deželnih simbolih, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Poskus maja spodletel
Deželna vlada, v kateri sta FPÖ in ÖVP, si je sprva prizadevala himno vpisati v deželno ustavo, a je njihov poskus maja spodletel, saj v deželnem parlamentu niso zbrali potrebne dvotretjinske večine. FPÖ in ÖVP imata namreč v 48-članskem parlamentu v Gradcu večino s 17 oz. 13 poslanci, a ta za spremembo ustave ni zadostovala.
Stranki sta kmalu po spodletelem glasovanju vložili predlog za dopolnitev zakona o deželnih simbolih s sporno himno. Za sprejetje dopolnitve v parlamentu je zadostovala navadna večina, ki so jo zagotovili poslanci vladnih strank.
Zakaj je himna sporna?
Himna je za Slovenijo sporna, ker v delu besedila, ki izvira iz 19. stoletja, opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, na območje današnje Slovenije. Do prizadevanj deželne vlade za uzakonitev himne so bile kritične organizacije slovenske manjšine v Avstriji, pa tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon.
Deželna vlada sicer trdi, da želi z zapisom himne v zakon poudariti njen "simbolni pomen". Prav tako je v zakonsko dopolnilo dodala opombo, da vključitev himne ne predstavlja nikakršnih ozemeljskih teženj do Slovenije, pač pa da med drugim poudarja "skupno zgodovinsko dediščino".
V opoziciji nenaklonjeni
V opoziciji medtem uzakonitvi himne niso bili naklonjeni. "Tradicije imajo svoje mesto, vendar deželni zakoni niso igrišče za simbolno politiko," je denimo opozoril predstavnik stranke Neos Niko Swatek. "Dobro sosedstvo s Slovenijo (...) - to Štajercem koristi veliko bolj kot simbolična politika," je po poročanju časnika Kurier dejal še pred razpravo o zakonu.
Slovenija opozarja na negativne posledice
Predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta v skupni izjavi obsodila odločitev kot nesprejemljivo. Obsodilo jo je tudi zunanje ministrstvo. Opozorili so, da bo to imelo negativne posledice na odnose.
Tako predsednica republike in predsednik vlade v skupni izjavi kot tudi ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so ob odločitvi deželnega parlamenta v Gradcu, da v zakon o deželnih simbolih vključi sporno himno, ki opeva tudi ozemlje Slovenije, opozorili na "nesprejemljivost potez, ki z uporabo zgodovinsko preživete simbolike spodkopavajo doseženo sožitje in produktivno sodelovanje".
Izpostavili so, da sprejemajo obrazložitev, da besedilo pesmi ne izraža ozemeljskih zahtev do Slovenije. Kljub temu pa je referenca na slovensko ozemlje kot "mojo drago domovino" v polnem nasprotju tako z mednarodnopravno določeno mejo kot s prizadevanji držav članic Evropske unije za oblikovanje raznolikih in vključujočih identitet, "ki namesto imperialne zgodovine in nostalgičnih čustev odražajo sodobne vrednote v prihodnost usmerjenega sobivanja in spoštovanja med sosednjimi državami in narodi".
Do nadaljnjega brez zasedanj skupnega odbora
Izpostavili so še, da bo imelo ravnanje štajerske deželne koalicije negativne posledice za nadaljevanje dosedanjih uspešnih oblik institucionalnega sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko Štajersko.
Po napovedih MZEZ tako med drugim do nadaljnjega ne bodo sklicali zasedanj skupnega odbora Slovenije in avstrijske Štajerske. Podarili so še, da so omenjena stališča po diplomatski poti že večkrat prenesli avstrijski strani.
STA
