Voditelji članic zveze Nato so danes na vrhu zavezništva v Haagu potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, so sporočili z Nata. Obenem so potrdili zavezanost kolektivni obrambi, ki jo predvideva 5. člen severnoatlantske pogodbe, zavezali pa so se tudi nadaljnji podpori Ukrajini v boju proti ruski agresiji.
Naložbe, potrebne za soočanje z varnostnimi grožnjami
V izjavi Nata piše, da so se voditelji zavezali, da bodo njihove države do leta 2035 v osnovne obrambne potrebe in izdatke, povezane z obrambo in varnostjo, letno vlagale pet odstotkov BDP in tako zagotovile izpolnjevanje "individualnih in kolektivnih obveznosti v skladu s 3. členom washingtonske pogodbe".
Od dogovorjenih petih odstotkov BDP bodo za osnovne obrambne potrebe in izpolnitev ciljev Nata glede zmogljivosti namenile 3,5 odstotka letno, za kar bodo morale tudi predložiti letne načrte. Preostalih 1,5 odstotka bo namenjenih za zaščito ključne infrastrukture, zagotavljanje civilne pripravljenosti in odpornosti, spodbujanje inovacij ter krepitev obrambne industrije.
Voditelji menijo, da so te naložbe potrebne za soočanje z varnostnimi grožnjami. Pri tem so izpostavili "dolgoročno grožnjo, ki jo za evroatlantsko varnost predstavlja Rusija, in vztrajno grožnjo terorizma". Napredek pri doseganju novega cilja bodo pregledali leta 2029.
Ponovili zavezanost kolektivni obrambi
Obenem so voditelji ponovili svojo zavezanost kolektivni obrambi. "Ponovno potrjujemo svojo trdno zavezanost kolektivni obrambi, kot je zapisano v 5. členu washingtonske pogodbe - da je napad na enega napad na vse," piše v dokumentu.
Ta zajema tudi nadaljnjo podporo Ukrajini, rekoč da njena varnost prispeva k varnosti celotnega bloka, ne vsebuje pa omembe morebitnega prihodnjega ukrajinskega članstva v zavezništvu.
"Zaveznice so skupaj položile temelje za močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši Nato"
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je na novinarski konferenci po zasedanju dejal, da so zaveznice sprejele pomembne zaveze v odziv na pomembne grožnje. "Zaveznice so skupaj položile temelje za močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši Nato," je dejal.
"To pomeni, da ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, bodisi z Rusijo ali terorizmom, kibernetskimi napadi, sabotažami ali strateškim tekmovanjem, ta zveza je in bo ostala pripravljena, voljna in sposobna braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja," je poudaril.
Ob tem je ponovil, da so ZDA zavezane Natu in kolektivni obrambi, kar da je danes tudi jasno povedal predsednik Donald Trump. Ponovil je tudi, da je pot Ukrajine v zavezništvo nepovratna.
Golob: Edina zaveza Slovenije je zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do 2030
Edina sprejeta zaveza Slovenije je, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri odstotke, je danes po vrhu Nata povedal premier Robert Golob. To določa nedavno spremenjena resolucija o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, je spomnil.
Napovedal je, da bodo v izogib nesporazumom v prihodnjih tednih pripravili vrsto srečanj, na katerih bodo določili, za kaj točno bo Slovenija namenila ta sredstva.
Zaenkrat resolucija predvideva, da bosta dva odstotka BDP namenjena izpolnitvi v začetku junija potrjenih Natovih ciljev na področju obrambnih zmogljivosti, en odstotek pa za projekte, kot so kibernetska varnost, satelitska tehnika, odprava ozkih grl na prometni infrastrukturi in bolnišnične kapacitete. Te naložbe bodo v skladu z Natovo metodologijo iz leta 2018, je pojasnil Golob.
STA
